Poslovnež Branko Vodušek, brat bolj znanega televizijskega novinarja Vladimirja Voduška, je tudi na višjem sodišču v Ljubljani v kazenski tožbi zoper mene doživel popolni fiasko. Višje sodišče je namreč gladko zavrnilo njegovo pritožbo zoper sklep okrožnega sodišča v Ljubljani v mojo korist.
Tako višje kot okrožno sodišče sta prepričana, da v članku z naslovom Brat znanega novinarja Vladimirja Voduška obsojen zaradi podtikanja podkupovanja iz aprila lani nisem storil kaznivega dejanja razžalitve.
V članku sem poročal o sojenju, na katerem je bil Branko Vodušek na okrožnem sodišču v Ljubljani obsojen za kaznivo dejanje zlorabe osebnih podatkov. Sodnik Marko Česnovar ga je obsodil na pogojno osemmesečno zaporno kazen s preizkusno dobo dveh let. Pri tem je sodnik ugotovil, da je Vodušek storil tudi kaznivo dejanje ponarejanja listin, pri čemer je šlo za stek, zato ga je obsodil le za »težje« kaznivo dejanje.
Kaj je Branko Vodušek storil, da je bil obsojen? Ob skupščini družbe Perutnina Ptuj je nekdo v imenu Simona Toplaka, člana nadzornega sveta te družbe, na treh poštah v Ljubljani nakazal tri vplačila Društvu Mali delničarji Slovenije. Ker je bilo vsako vplačilo tik pod zneskom tisoč evrov, se vplačniku ni bilo treba identificirati, kot namen pa je bilo vpisano »provizija za glasovanje na skupščini PP«.
To naj bi bil dokaz, da je skušal Toplak pred skupščino podkupiti predstavnike omenjenega društva, vendar mu je dejansko nekdo skušal podtakniti podkupovanje. To je bil nihče drug kot poslovnež Branko Vodušek, ki so ga razkrile nadzorne kamere na poštah. Vodušek je na naše vprašanje, zakaj je to storil, zatrdil, da ni kriv, saj mu je vplačila v imenu Toplaka naročil njegov kurir, vendar noče razkriti kdo, saj bi mu ta oseba lahko zelo škodila.
To njegovo razlago sem v članku primerjal z izmišljotinami na ravni Čudovitih popotovanj lažnivega kljukca barona Münchausna, v katerih ta med drugim razlaga, da je jahal na topovski krogli. Vodušek je to ocenil za kaznivo dejanje razžalitve, češ da sem imel v članku izključno namen zaničevanja.
V resnici je šlo le za mojo oceno njegove absurdne zgodbe, ki naj bi ga razbremenila kaznivega dejanja. Prav mi je dalo že okrožno sodišče v Ljubljani, ki je mojemu ugovoru v celoti ugodilo in tožbo zavrglo.
Toda Vodušek se je pritožil na višje sodišče, kjer pa je dobil od senata, v katerem so bili sodniki Mitja Šinkovec, Mateja Lužovec in Vera Vatovec, še en pravni poduk. Zapisali so: »Primerjava izjave zasebnega tožilca (Voduška, op. p.) z izjavami literarnega lika Čudovitih dogodivščin barona Münchausna, ki je med drugim razlagal, da je jahal na topovski krogli, pomeni zgolj kritiko izjave, ki je izražena s figurativno in slikovito komparacijo, ki pa v objektivnem smislu ni žaljiva.«
