evropski parlament Svet24.si

Evropski poslanci ob plači upravičeni do ...

traktor Svet24.si

Tatvina traktorja - pozor, pomagajte najti tatu

robert fico Necenzurirano

Slovaški atentat in Slovenija: nasilje se vedno ...

zoran jankovic PL Reporter.si

Omrežje velike mestne družine: To so pripadniki ...

sesko 24 pm Ekipa24.si

Šeško znova tresel in to kako!! Poglejte ta ...

Kate se je odločila, da bo okrevala na res rajskem otoku Odkrito.si

Kate Middleton - okreva "skrita v raju!"

doncic slacilnica Ekipa24.si

Takšnega Dončića še niste videli! Prizori iz ...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Slovenija

Tajkunizacija javnega sektorja?

Deli na:
Tajkunizacija javnega sektorja?

Foto: Primož Lavre

Nekateri zavodi za javno zdravstvo so se v dolgih letih spremenili v zasebne vrtičke z visoko ograjo. Tako meni Milan Krek, direktor ZZV Koper, ki trdi, da so spremembe zavodov nujne. Zdajšnje razmere so škodljive za javno zdravje in menda tudi za strokovnjake, ki ne morejo pokazati vsega znanja.

Nasprotniki sprememb s prvopodpisanim Dušanom Harlanderjem, direktorjem ZZV Novo mesto, zdaj zbirajo podpise za rederendum in svoje razloge nizajo v petnajstih tezah, ki jih Krek argumentirano izpodbija.

Pobudnik referenduma Dušan Harlander, direktor Zavoda za zdravstveno varstvo Novo mesto, ki želi s somišljeniki preprečiti uveljavitev zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu, sprejetega lani novembra, je najprej prepričan, da vladni dialog brez dialoga. Zakon bi verjetno lahko bil še boljši. A treba je jasno povedati, da je reorganizacija omrežja zavodov in Inštituta za varovanje zdravja RS (IVZ)v zraku več kot deset let in že ves ta čas potrebna temeljite reorganizacije zaradi strokovnih razlogov.

»Odkrito povedano se v dvajsetih letih organizacija zavodov ni v ničemer spremenila, razen v tem, da se je začela v posameznih zavodih intenzivno razvijati tržna dejavnost. O tem so bili sklicani številni sestanki med zavodi in ministrstvom za zdravje pod različnimi ministri, med katerimi je bilo nekaj pomembnejših,« je povedal Krek in naštel vsaj pet takih primerov iskanja rešitev in dialogov. »Zato ni mogoče trditi, da je vlada gluha, da ni za dialog in pogajanja in da deluje le z ultimati. Nasprotno bi lahko trdili, da je prav odnos Dušana Harlandra in še nekaterih direktorjev do reorganizacije blokiral v zadnjem letu dodatni dialog med ministrom in zavodi, ki bi bil koristen, ne pa nujno potreben,« je poudaril koprski direktor.

VEČ V TISKANI IZDAJI