Sveto berilo Dr. Bombasticusa

Aktiv novinarjev Dela je v sredo razpravljal o kodeksu novinarjev Dela. Njegove vsebine ne poznamo, ker je niso poslali v javnost. Poznamo pa akterje in domnevno največja peresa tega slovenskega časnika.  Predsednik aktiva, ki ga je glavni urednik Nove revije v nekem komentarju imenoval Dr. Bombasticus, namreč v svojih sobotnih razmišljanjih dovolj jasno sporoča, kako si predstavlja novinarstvo. Za vse tegobe te države je kriva največja opozicijska stranka, najbolj zaupanja vreden politik pa je predsednik stranke in minister, ki je zamolčal svoj delež v zasebnem podjetju, ki je večino poslov sklenilo z javnimi naročniki. Raziskovalno novinarstvo največjo opozicijsko stranko obtoži ponarejanja dokumentov, ki so sicer vsi do zadnjega pristni, pri tem pa novinarju ni treba v arhiv, saj je dovolj, če mu od tam napišejo odgovor na novinarsko vprašanje. Če se morda kateri novinar odpravi v arhiv takrat kot predsednik največje opozicijske stranke, to pomeni, da je odvisen od tega politika. Če pa novinarji podobno spremljajo delo predsednika vlade doma in v tujini, je to v skladu s kodeksom novinarjev Dela.
Predsednika vlade je dovoljeno spremljati na zasebnem kosilu, vendar pod pogojem, če je na jedilniku boljša hrana od ražnjičev. Te je namreč sedanjemu predsedniku aktiva novinarjev Dela ponudil takratni predsednik vlade, ki pa zdaj vodi največjo opozicijsko stranko. To se je dogajalo v približno takrat, ko je novinarje, katere zdaj vodi, še imenoval talibani in ko je zanje edino rešitev videl v bombi, ki se imenuje Marjetica.
Istega dne, ko so na Delu razpravljali o svojem novinarskem kodeksu, se je razkril še en primer Delovega preiskovalnega novinarstva. Na sodišču je namreč finski kriminalist povedal, da se je v resnici denar iz Patrie stekal v sedanjo največjo opozicijsko stranko. Novinar Dela mu je na Finsko prinesel podatke o tem, kako naj bi se to zgodilo, nato pa se je domov vrnil z zgodbo, češ da mu je vse to povedal omenjeni finski kriminalist. Povrhu vsega ni znal dobro angleško, da bi razumel, kaj mu je govoril. Ampak novinar Dela pravi, da je dovolj, da razume »Yes« in »No« ter da sta se pogovarjala o »kremšnitah«. Zato bi bilo treba v kodeks novinarjev Dela zapisati še, da ni važno, ali novinar obvlada tuje jezike, ampak da piše v pravem političnem jeziku.