Člani komisije so se danes seznanili s stanjem zadolženosti države ob koncu lanskega leta in z gibanji na področju javnega dolga.
Na ministrstvu za finance so ob tem postregli s prvimi predhodnimi ocenami, da je dolg državnega proračuna ob koncu 2011 znašal 15,2 milijarde evrov ali 42,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).
Javni dolg je medtem po istih prvih predhodnih ocenah dosegal 16,8 milijarde evrov ali 47,4 odstotka BDP.
Pri tem po opozorilih ministra Šušteršiča ne gre za nikakršno uradno oceno, saj je za poročanje o dolgu in primanjkljaju v skladu z evropskimi standardi ESA95 pristojen statistični urad, ministrstvo pa mu pri tem pomaga.
Zadnje uradno poročilo o dolgu je bilo objavljeno lani oktobra, naslednje pa bo aprila.
Predsednica komisije Alenka Bratušek (Pozitivna Slovenija) se je v sklicu seje obregnila ob besede predsednika vlade Janeza Janše, da je bil javni dolg ob koncu 2011 nekje med 49 in 50 odstotki BDP.
Ob tem je navedla še ocene iz oktobrskega poročila o dolgu in primanjkljaju, kjer se ocenjuje, da bo javni dolg ob koncu leta dosegel 45,1 odstotka BDP, in nekatere poznejše navedbe, da se bo dolg oblikoval pri 47,7 odstotka BDP.
Po njenih navedbah gre za občutno različne ocene, zato bi si bilo treba naliti čistega vina.
Šušteršič je pojasnil, da gre bolj za proces nalivanja čistega vina, saj je zadolževanje dinamičen proces, ki je povezan z zapadanjem starih posojil in likvidnostnimi potrebami države. Če se izvzame iz tega procesa le en datum, lahko te številke občutno nihajo, je opozoril.
Ocena o javnem dolgu ob koncu 2011 po njegovih besedah ni številka, ki nas ne bi smela skrbeti. Čeprav je januarja in februarja prišlo do kratkoročnih sprememb, si ne upa sklepati, da bo ob koncu 2012 dolg zaradi tega nižji.
Februarja je bila namreč poplačana milijarda glavnice na staro zadolževanje, država pa se je na novo zadolžila v višini 730 milijonov evrov.
Prvi povsem neuradni izračun višine dolga državnega proračuna 10. februarja je tako, da ta znaša okoli 14,6 milijarde evrov.
Če bo vlada uspela pri varčevanju, bo potrebno zadolževanje manjše, a minister je skoraj prepričan, da bo dolg ob koncu 2012 višji.
Šušteršič je opozoril še, da so stroški servisiranja dolga lani dosegli 550 milijonov evrov ali 1,43 odstotka BDP, ocena za letos pa je 650 milijonov evrov.
Glede na to, da javnofinančni primanjkljaj že tri leta dosega med pet in šest odstotkov BDP, to po ministrovih besedah zvišuje potrebe novega zadolževanja.
Če se ti trendi ne bodo ustavili, se lahko stroški servisiranja dolga zvišajo na milijardo, tako da bi s primanjkljajem praktično zgolj poplačevali stari dolg, je bil jasen minister.
Znova je spomnil, da je BDP leta 2009 padel za 10 odstotkov, s primanjkljajem v zadnjih treh letih pa rasti nismo spodbudili.
Zato vlada vztraja, da je treba začeti resen proces konsolidacije javnih financ, pri kateri ne izhaja iz predpostavke visoke rasti BDP v prihodnjih letih.
Minister je pojasnil še, da spremljajoči ukrepi za spodbuditev rasti ne bodo prijeli čez noč, a v roku enega leta bi lahko prinesli rezultate.