Proračunski primanjkljaj lahko znaša največ eno milijardo evrov oz. tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP), je povedal finančni minister Janez Šušteršič. Če se ne bomo odločili za kakšno drastično zvišanje davkov - kar se mu v recesiji ne zdi prava pot -, bodo prihodki znašali približno osem milijard evrov. Odhodki so torej dovoljeni v višini devet milijard evrov, je izračunal.
To je 1,1 milijarde evrov manj, kot pa je zapisano v veljavnem, že konec leta 2010 sprejetem letošnjem proračunu, katerega izvrševanje je sicer že vse od začetka leta zamrznjeno.
Ker ne načrtuje zvišanja davkov, poleg tega je veljavni proračun po Šušteršičevih besedah na nekaterih področjih predimenzioniran, se je vlada odločila načrtovani primanjkljaj doseči z znižanjem odhodkov. Pri tem ji je kot izhodišče služila lanska poraba, a ne povsem, saj se bodo nekateri odhodki krepko povečali. Med njimi je minister izpostavil plačila obresti, stroške referendumov, nadomestila poslancev.
V primerjavi z lanskimi se tako letošnji proračunski odhodki znižujejo za 700 do 800 milijonov evrov. To bomo po eni strani dosegli s spremembami nekaterih zakonov, kar je vlada zapisala v predlog zakona za uravnoteženje javnih financ, po drugi strani pa z znižanjem tekočega trošenja, investicij, subvencij ter izdatkov za nekatere druge programe.
Sindikati načrtovanemu varčevanju nasprotujejo, na pogajanjih pa si je vlada po Šušteršičevih besedah želela doseči, da bi se odrekli zahtevi po odločanju o rebalansu in omenjenem zakonu na referendumu. "Seveda ne pričakujemo, da se bodo sindikati strinjali ali celo aktivno podpirali predlagane ukrepe, pričakujemo pa razumevanje in tega razumevanja je bilo v zadnjih tednih vedno več," je dejal.
Ob tem je potrdil, da gre za težke ukrepe - za varčevanje, ki bo marsikoga kratkoročno prizadelo, a so nujni in brez njih uravnoteženja javnih financ ni mogoče doseči. Medtem ko je vlada z ZSSS v ponedeljek dosegla dogovor, da referenduma ob spoštovanju nekaterih dogovorov ne bodo zahtevali, pa se morajo pogajanja s sindikati javnega sektorja končati danes.
"Noben sklenjeni dogovor ne bo pomenil, da bomo predlagali višji primanjkljaj," je poudaril Šušteršič. Koalicijske stranke so tako na osnovi dogovora s sindikati pripravile nekaj dopolnil, s katerimi se določeni odhodki zvišujejo, vendar pa celotnih odhodkov niso zviševale in so rezerve poiskale drugod.
Med 64 vloženimi dopolnili k predlogu rebalansa so tako tudi dopolnila, s katerimi se namenja nekaj milijonov evrov več denarja za brezposelne, predšolsko in osnovno šolstvo, visokošolsko izobraževanje ter znanstveno raziskovalno dejavnost. Koalicijske stranke predlagajo tudi več denarja za plače javnih uslužbencev, a znesek še ni določen in bo odvisen od dogovora s sindikati.