Šušteršič in Lahovnik: Politika ni bila za ustavitev projekta Teš 6

V večini politike ni bilo nikoli resnega premisleka o tem, da bi se Teš 6 ustavil, je danes pred komisijo DZ za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri investiciji v Teš 6 menil nekdanji finančni minister Janez Šušteršič. Tudi če bi se s tem soočili, bi bila po njegovi oceni velika večina politike za dokončanje projekta.

V tem primeru bi se postavilo le vprašanje iskanja sredstev za dokončanje projekta, je poudaril Šušteršič, ki je bil na položaju finančnega ministra od februarja 2012 do januarja 2013. Šušteršič je sicer skupaj s takratnim infrastrukturnim ministrom Zvonkom Černačem s Tešem podpisal tripartitno pogodbo o ureditvi razmerij in pogodbo o poroštvu.

"Neke politične volje, ki bi lahko prevladala, da se o projektu še enkrat resno razmisli ali se ga ustavi, po mojem mnenju ni bilo," je dejal.

Kot je poudaril Šušteršič, je bil Teš 6 v času, ko je nastopil ministrsko funkcijo, že zelo daleč v izvedbi, vmes je prišlo do povišanje investicije vrednosti. "Odločitev, ki smo jo morali sprejeti, je bila, ali se da poroštvo države," je poudaril in spomnil, da so zakon za poroštvo v DZ vložili poslanci.

Vlada se je tako po njegovih pojasnilih ukvarjala s tem, kako bodo v njem ustrezne varovalke. "To je bila moja vloga ali vloga vlade v tistem času," je poudaril Šušteršič, ki, kot je dejal, z osnovno pogodbo z Alstomom ni bil seznanjen.

O zavezah - te so zapisane tudi v zakonu o poroštvu - za dano državno poroštvo za 440-milijonsko posojilo, ki ga je pri Evropski investicijski banki (EIB) najel Teš, so pogovori tekli kar nekaj časa, ocena pa je bila, da so s strani HSE zadostna zagotovila, je dejal.

Če poroštva ne bi bilo, potem tudi posojila EIB v tistem delu, za katerega je bilo dano jamstvo, ne bi bilo, ker je tudi EIB imela dvome o projektu, je pojasnil. Tudi če poroštva ne bi bilo, bi bil projekt, glede na podporo v politiko, vseeno dokončan, bi pa bil zaradi iskanja drugih virov financiranja dražji, je ocenil.

Kot je pojasnil, je bil na eni strani zakon o poroštvu in dokumentacija, ki je dajala določene obveze, na drugi strani pa občutek, da s tem projektom nikoli ni bilo vse v redu. Izpostavil je težavnost odločitve za podporo poroštvu in okoliščine, ki so takrat bile - kot je poudaril, je razmišljal, da ne bi podpisal pogodbe o poroštvu.

Kasneje, ko se je ugotovilo, da pogoji niso izpolnjeni, bi država lahko odstopila od poroštva - če pogoji niso izpolnjeni, po Šušteršičevem mnenju to pomeni, da zakon ne velja več.

Posojilo EIB plačuje investitor, država je le dala poroštvo, ki pa je bilo zavarovano, in sicer v smislu, če investitor ne bi odplačeval posojila in bi ga mogla poravnati država, bi bila to terjatev do investitorja za naprej. "Samo poroštvo še ne pomeni direktnega stroška za državo," je dodal.

Šušteršič je komisiji zagotovil, da nanj ni bilo lobističnih pritiskov, bilo pa je veliko javnih in političnih razprav o projektu.

Lahovnik: Predloga o ustavitvi Teša 6 na vladi ni bilo

Na sejah vlade nikoli ni bilo predloga, da se Teš 6 ustavi ali opusti, tako o tem nikoli nismo odločali,  pa je preiskovalni komisiji povedal nekdanji minister za gospodarstvo Matej Lahovnik.

Lahovnik je bil minister v vladi Boruta Pahorja, s funkcije pa je odstopil poleti 2010. Kot je pojasnil komisiji, kolikor je njemu znano, tudi na sejah nadzornikov Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), lastnika Teša, v tistem času ni bilo predloga, da se projekt opusti.

Spomnil je, da je bila ob nastopu Pahorjeve vlade pogodba z Alstomom že podpisana, po menjavah nadzornikov in poslovodstva HSE pa so začeli dobivati vpogled v projekt. Od HSE so zahtevali kopico dokumentov, med drugim so naložili, naj izvedejo preglednost vseh postopkov izvedbe projekta in odpravijo ugotovljene nepravilnosti.

Lahovnik je takrat pisal tudi Komisiji za preprečevanje korupcije in jo prosil za prednostno obravnavo, ravno tako je zahteval od HSE, da vso dokumentacijo posredujejo komisiji, je navedel. Poleg tega pa je januarja 2010 predlagal vladi, da zahteva od poslovodstva HSE, da ji predloži celovito informacijo o Tešu 6. Od HSE je mesec kasneje zahteval tudi, da tuji izvajalec presodi smotrnost Teša 6.

"V celoti prevzemam politično odgovornost za energetsko politiko v mojem mandatu," je poudaril in dodal, da je ta temeljila na spodbujanju obnovljivih virov energije, ki bi v proizvodni mešanici dosegli tretjino, po tretjino pa termoproizvodnja in proizvodnja iz nuklearke.

"Ne prevzemam pa odgovornosti za vodenje posameznih investicij družb," je izpostavil in dejal, da je tu odgovornost, tako kazenska kot odškodninska, po zakonu o gospodarskih družbah jasna.

Vlada je po njegovih pojasnilih HSE naročila tudi preverjanje odškodninske odgovornosti - nekateri postopki danes, sedem let kasneje, potekajo, epiloga pa še ni. "Mislim, da je prav, da čim prej pride epiloga," je dodal.

Glede pogodbe z Alstomom je pojasnil, da je ta imela precej lukenj, tudi eskalacijsko klavzulo, zato so stekla pogajanja z Alstomom, ki je dobavil glavno tehnološko opremo za Teš 6.

Vlada je po njegovih besedah od HSE pridobila vrsto dokumentov, ampak vlada ne more poseči v upravljanje družb, to bi bilo politično vmešavanje. Glede na odločitve, ki so jih sprejemali v HSE, Lahovnik ni imel občutka, da bi želeli ustaviti projekt, ampak da se ga spravi v obvladljive okvire.

Lahovnik Teša 6 ne more označiti kot strankarskega projekta, saj se je izvajal na ravni HSE in Teša. Tudi ne more reči, da so se znotraj takratne vlade razdelili strankarsko.

"V poslovanje družb se nisem vmešaval," je dejal in ocenil, da zdaj, ko gleda nazaj, bi se mogoče kdaj moral.

Ni vedel, da se 25 milijonov evrov, namenjenih za rezervacijo oz. čakalno vrsto pri Alstomu, ne šteje v kupnino, bil je presenečen, ko je kasneje videl, da gre za potopljeni strošek.

Glede cene premoga 2,25 evra za gigajoul je dejal, da je bilo to eno osrednjih vprašanj, a so imeli HSE, Teš in Premogovnik Velenje podpisano pogodbo o dobavi do leta 2027, kasneje je bila z namenom pridobitve državnega poroštva podpisana še ena pogodba. To ceno naj bi v 2015 dosegli. Če dobiš dokument, da bo cena takšna, potem dokumentu pač verjameš, je dodal.

Lahovnik sklepa, da je bila tukaj zagotovo 'figa v žepu'. Po njegovi oceni je bilo zavajanje tudi pri vrednosti investicije.

Nekdanji minister je pojasnil še, da je računsko sodišče ni moglo revidirati projekta, ker za to ni imelo zakonskih podlag.

Teš 6 je zdaj ocenjen na 1,428 milijarde evrov, država pa jamči za 440-milijonsko posojilo, ki ga je pri Evropski investicijski banki najel Teš.