Cilj rebalansa je ukrotiti proračunski primanjkljaj pri treh odstotkih bruto domačega proizvoda (BDP), je ob predstavitvi proračunskih dokumentov dejal Šušteršič. Presežek odhodkov nad prihodki torej lahko znaša 1,1 milijarde evrov.
To številko bo treba v naslednjih letih še zmanjšati, še zlasti zato, ker je ustavna komisija DZ v sredo podprla predlog ustavnega zakona za vnos fiskalnega pravila v ustavo. To nam bo zapovedovalo, da bomo morali do leta 2015 najti rešitve tudi za preostalo milijardo evrov primanjkljaja, je dejal.
Z rebalansom se bodo letošnji proračunski izdatki znižali na dobrih devet milijard evrov, kar je 1,1 milijarde evrov manj, kot pa je zapisano v že konec leta 2010 sprejetem proračunu za to leto, katerega izvajanje je sicer že vse od začetka leta zamrznjeno. Za več kot pol milijarde evrov od sprva ocenjenih pa bodo nižji tudi prilivi v državno blagajno, in sicer bodo znašali 7,9 milijarde evrov.
Glede na lansko porabo se bodo odhodki znižali za slabih 400 milijonov evrov, ker pa se bodo izdatki za obresti občutno zvišali, vlada z zakonom za uravnoteženje javnih financ dejansko predlaga znižanje porabe za približno 800 milijonov evrov. Tega varčevanja se je najprej lotila z varčnim obnašanjem pri materialnih stroških, a to ne bo zadoščalo, zato je posegla v zakonodajo, na kateri temeljijo odhodki proračuna in javnih blagajn.
"Predlagati smo morali precejšnje prilagoditve v delovanju javnega sektorja, tudi pri plačah in drugih stroških v zvezi z delom," je varčevalne ukrepe predstavil Šušteršič. To je po njegovih besedah nujno in tudi upravičeno glede na to, da so v preteklih letih v zasebnem sektorju opravili večje prilagoditve na krizo kot pa v javnem sektorju.
"Ti ukrepi niso enostavni, prizadeli bodo marsikoga in jih ni bilo enostavno predlagati," je povzel minister. A primanjkljaj moramo znižati, je ponovil in odgovoril tudi na vprašanje, ali bodo ti ukrepi prizadeli gospodarsko rast. "Ne moremo razmišljati o tem, da bi ohranili ali še povečali primanjkljaj ter ta sredstva namenjali za pospeševanje gospodarske rasti. Takšna politika v majhnem odprtem gospodarstvu ne daje rezultatov," je dejal.
V preddverju DZ je Šušteršič novinarjem pojasnil, da bodo prihranki kljub doseženemu kompromisu s sindikati dosegli načrtovanih 800 milijonov evrov. Znano je, na katerih postavkah se morajo sredstva povečati, od kod bi vzeli, pa še preučujejo.
Prilagoditve bodo predlagali z dopolnili, zatem pa bodo položaj reševali še med letom. Poleg tega pa tudi zakon o izvrševanju proračuna omogoča prerazporejanje sredstev med postavkami tekom leta, je pojasnil. Vsekakor pa bo proračunski primanjkljaj letos znašal tri odstotke BDP, je zagotovil.
Šušteršič je dogovor s sindikati o omilitvi nekaterih varčevalnih ukrepov ocenil kot zelo pomemben. Še posebej zato, ker v Sloveniji še ni bilo podobnega dogovora, ko bi se sindikati zavezali, da ne bodo zahtevali referenduma zaradi ukrepov, ki so dejansko zelo težki in pomenijo tudi začasno zniževanje dohodkov velikega števila ljudi.
"To kaže, da je vlada uspela z argumenti prepričati, da so ukrepi nujni in da v tem času dejansko ni boljše alternative," je dejal. To je dobra popotnica, da v prihodnjih mesecih na urejen način in brez občutka izrednih razmer opravimo še ostale potrebne zadeve, je dejal in izpostavil pokojninsko in zdravstveno reformo ter socialni sporazum.
Glede dokapitalizacije NKBM pa je Šušteršič ocenil, da sodelovanje države ne bo potrebno. Znesek ni tako velik, NKBM pa že ima izkušnjo z izdajo lastnih papirjev, ima tudi nekaj naložb, ki bi jih lahko odprodala, morda je kakšen interes tudi v tujini, je dejal. Delničarji NKBM bodo 6. junija na skupščini odločali o možnosti dokapitalizacije v višini 20,4 milijona evrov.