Štuhec: Cvikl se bo najprej soočil s tem, da je nadškofija ostala brez vsega premoženja

"Že ob imenovanju Staneta Zoreta za novega ljubljanskega nadškofa sem za STA dejal, da bomo morda v Sloveniji dobili papeža Frančiška v dveh osebah in bomo za nadškofa dobili frančiškana in jezuita. To se je zdaj zgodilo," pravi Štuhec.

Vesel je, da je bil novi mariborski nadškof imenovan šele potem, ko je nadškofija sklenila dogovor z upniki, saj bo imel tako Cvikl "drugačen položaj, kot bi ga imel sicer".

To, da je Cvikl doslej deloval kot začasni ekonom nadškofije, se zdi Štuhecu prednost, saj je lahko tako dobro spoznal nadškofijo in ne bo potrebno uvajanje. Hkrati pa ima Cvikl dobre zveze v Vatikanu, zaradi česar bo, "upamo, v Vatikanu dobil tudi podporo, za katero bo prosil".

Prva stvar, s katero se bo srečal Cvikl, bo po besedah moralnega teologa ta, da je nadškofija ostala brez vsega premoženja. "Tu bo zato potrebna velika mera solidarnosti vseh nadškofijskih duhovnikov, da bomo začeli po tej plati graditi nadškofijo na novo," pravi.

Cvikla pa po oceni Štuheca čakajo "tudi pastoralne naloge, ki so bile zdaj nekako v mrtvem teku". Pri tem se mu zdi dobro, da je bil Cvikl v zadnjem času duhovni pomočnik v Vitanju, "ker je lahko tako spoznal tudi življenje navadnega župnika".

Posebne simbolike v tem, da je bil za nadškofa imenoval jezuit, Štuhec ne vidi, saj je bil Cvikl v Maribor najprej poslan z namenom, da pomaga pri finančni sanaciji nadškofije. Tudi sicer zadnja leta, odkar je bil v Mariboru, praktično več ni bil v jezuitski skupnosti, pravi Štuhec.

Jeziti so sicer po njegovih besedah "največji strokovnjaki v duhovnih zadevah", predvsem duhovnih vajah in osebnem vodenju. "V svojem poslanstvu dajejo veliko prioriteto tudi vzgojno-izobraževalnim ustanovam, tako da so danes vse največje katoliške univerze po svetu praktično njihove," še dodaja Štuhec.