Štrukelj skrbi za stavko, Semolič pa bo skrbel za referendum

Ustavno sodišče je že nekajkrat dovolilo referendum in ni prisluhnilo vladni državnozborski večini, ki ga je želela preprečiti. Tudi lani pri pokojninski reformi ne. Bi bile z zlatim fiskalnim pravilom, zapisanim v ustavi, protiustavne posledice za ustavne sodnike povsem nedvoumne? Nekdanji ustavni sodnik dr. Lojze Ude poudarja, da abstraktno (v njem ni številk) fiskalno pravilo v ustavi ne more biti temelj za to, da ustavno sodišče prepove referendum.

Ustavno sodišče zadržano

Dr. Matej Avbelj, docent za evropsko pravo na fakulteti za državne in evropske študije, opozarja, da namen zapisovanja zlatega pravila v ustavo ni v preprečevanju referendumov, temveč v samoomejevanju politične skupnosti za zagotovitev uravnoteženosti javnih financ, ki je predpogoj za vzdržen ekonomski in vsakršen dolgoročni razvoj. Pri ustavni presoji pa bo, napoveduje, ustavno sodišče zadržano: »Glede konkretne presoje ustavne dopustnosti referenduma, ki bi lahko zamajal fiskalno ravnotežje in s tem posegel v ustavno zlato pravilo, velja, tako kot vselej, ko gre za finančna vprašanja, da ustavno sodišče izvaja zadržano presojo. Predlagatelji referenduma bi tako kot v primeru pokojninske reforme imeli relativno veliko možnosti za uspeh svoje zahteve. Ustavno sodišče namreč ni usposobljeno za finančne kalkulacije in po doktrini specializacije zaupa tistim, ki so za to usposobljeni, kar tehtnico nagne lahko tudi na vladno stran, če bi nastopila s konkretnimi in preprečljivimi finančnimi izračuni.«

Zlato fiskalno pravilo bi – tako Avbelj – pri tehtanju človekove pravice do referenduma in drugih konkurenčnih pravic (upoštevaje tudi javni interes po uravnoteženosti in vzdržnosti javnih financ) lahko pomenilo argument več v prid prepovedi razpisa referenduma, nikakor pa samo po sebi ne pomeni avtomatične prepovedi vsakršnega referenduma o napovedanih reformah. »Če bi do zahteve za razpis referenduma prišlo, bi njegov dejanski razpis bil odvisen od argumentov obeh strani ter slednjič od presoje ustavnega sodišča.«    

Ustavnopravni temelj za presojo ustavnosti

Tudi Janez Čebulj, nekdanji predsednik ustavnega sodišča, dvomi o prepovedi referenduma, saj so bili do zdaj ustavni sodniki precej zadržani. Do zdaj so odločali različno, pravi prav tako nekdanji predsednik ustavnega sodišča in član strokovne skupine parlamentarne ustavne komisije, dr. Tone Jerovšek. Ustava določa le, da do so vsi prihodki in izdatki države zajeti v proračunu in da se v primeru, če proračun ni sprejet, javna poraba financira glede na prejšnje leto. Zato tudi prepoved referenduma do zdaj ni imela pravega temelja.

Ude je želel iz poročila strokovne skupine izločiti poglavje, kjer je omenjena ta možnost prepovedi, ustavnemu sodišču bi dali vedeti, da imajo ustavnopravni temelj za presojo ustavnosti referenduma. »Vendar naš cilj ni bil prepovedati referendume, temveč v ustavo vnesti zlato fiskalno pravilo. Res pa je, da ima lahko za posledico prepoved referendumov. Tega nihče na skriva. Morda bi kdo rekel, da je to kolateralna škoda za referendum kot ustavno pravico, vendar na drugi strani prinaša pozitivne posledice. Denimo v ugodnem odzivu finančnih trgov in EU, saj bomo pokazali, da se z uravnoteženim proračunom držimo obljub in zavez znotraj pakta stabilnosti,« pojasnjuje Jerovšek.

VEČ V TISKANI IZDAJI