Marko Štrovs ni več vodja službe za vojna grobišča pri ministrstvu za delo. Iz službe na ministrstvu za delo so ga vrgli zaradi kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, pravijo na ministrstvu. Štrovs trdi, da so ga odpustili, ker je pri Generalni policijski upravi ugovarjal prepovedi preiskovanja povojnega grobišča pri Dobovi. Napoveduje tudi tožbo zoper državo.
Marko Štrovs, zdaj že nekdanji vodja službe za vojna grobišča pri ministrstvu za delo, je dobil izredno odpoved, ker je kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, je za STA potrdila predstavnica ministrstva za stike z javnostmi Aleksandra Klinar - Blaznik.Za pojasnila Štrovs trenutno ni dosegljiv, za MMC RTV Slovenija pa je izjavil, da mu je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve izredno odpovedalo pogodbo o zaposlitvi, ker je pri Generalni policijski upravi ugovarjal prepovedi preiskovanja povojnega grobišča.
Kot je pojasnil, je bilo lani oktobra v bližini Dobove odkrito množično grobišče, med preiskavo pa niso mogli ugotoviti, kdo so žrtve, ki so tam pokopane. Domnevno naj bi bili med njimi tudi nemški vojni ujetniki, ki so bili pobiti ob koncu 2. svetovne vojne.
Štrovs, ki je sicer prepričan, da je izredna odpoved popolnoma neutemeljena, je napovedal tožbo zoper ministrstvo.
Marko Štrovs je bil med leti 2006 in 2008 državni sekretar na ministrstvu za delo, odstopil pa je po tem, ko je v javnosti odmevala njegova izjava, da se upokojenci nimajo česa bati razen matilde.
Policija: Pri preiskavi grobišča je treba upoštevati metodologijo dela
Preiskovanje povojnih grobišč mora potekati v skladu z zakonodajo in strokovnimi standardi, so zapisali na Generalni policijski upravi (GPU). S tem so se odzvali na izjavo nekdanjega vodje službe za vojna grobišča pri ministrstvu za delo Marka Štrovsa, ki meni, da je bil odpuščen, ker je pri GPU ugovarjal prepovedi preiskovanja povojnega grobišča.
Na GPU pa navajajo, da so v primeru preiskave grobišča Mostec pri Brežicah po posvetu z državnim tožilstvom obvestili ministrstvo, da bi zaradi ugotavljanja nacionalnosti žrtev načrtovan poseg v grobišče na arheološko neprimeren način lahko pomenil tudi storitev kaznivega dejanja. Kot zagotavljajo, se ves čas akcije Sprava zavzemajo za strokovne posege v povojna grobišča in za odkritje storilcev kaznivih dejanj.
"V primeru odločitve za izvedbo prekopa je treba upoštevati sprejeto metodologijo dela, pri kateri ne bo prišlo do nepopravljivega posega v kostne ostanke, in izvesti vse možne postopke identifikacije in antropološke analize skeletnih ostankov z analizo k posameznemu skeletu pripadajočih predmetov," so zapisali.
Dodajajo še, da v skladu z metodologijo dela vladne komisije in zakonom o varstvu kulturne dediščine posegi v tovrstna grobišča niso mogoči brez pridobitve kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline.