Kakšno je vaše mnenje o marakeški deklaraciji? Je koristna ali škodljiva za Slovenijo?
Marakeška deklaracija je po moji oceni korak v napačno smer, saj ne rešuje dejanskih težav, ki jih imajo evropske države z migracijami, ne poskuša odpravljati ali vsaj identificirati vzrokov migracij in vpeljuje neke nove standarde, ki dajejo veliko boljšo pozicijo migrantom kot pa ciljnim državam. Celotna deklaracija je tako pisana za zaščito migrantov, tudi ilegalnih, ne pa za zaščito interesa ciljnih držav. Je pa zelo pavšalna, zato so različne interpretacije, kot se dogaja sedaj, logične. Zdi se, da to ni naključje.
Migracije so in bodo ostale izziv za Evropo, tudi za Slovenijo. Število ljudi, ki bi želeli priti v Evropo, je sicer špekulativno, zanesljivo pa lahko govorimo o stotinah milijonov. Ilegalne migracije so tako lahko problem kratkoročno, kot se je zgodilo leta 2015, zanesljivo pa so problem dolgoročno. Naj opozorim, da velike države migracije lažje obvladujejo in manj vplivajo na celotno delovanje družbe, male države, kot smo mi, pa lahko že ob prihodu nekaj deset tisoč migrantov doživijo večje spremembe. Deklaracija je po mojem za Slovenijo škodljiva.
Katere so najbolj šibke ali škodljive točke marakeške deklaracije?
Najprej bi opozoril na značaj deklaracije. V zadnjem času smo priča povečanim ilegalnim migracijam, vzroki za migracije pa so večinoma ekonomske narave. Seveda del migrantov beži tudi pred vojno in konflikti, vendar pa se je njihovo število v zadnjem letu močno znižalo, na kar kaže poreklo migrantov. Deklaracija tako poskuša, a na mehek način, v ozadje potisniti vzrok migracij, pa tudi to, kako so izvedene. Za ilegalne migrante namreč deklaracija pravi, da bi države morale premisliti o sankcijah zoper njih in jih ukiniti. V praksi to pomeni, da ilegalnih migracij ni oziroma so, ampak niso sankcionirane, kar je traparija.
Po drugi strani deklaracija govori, da bi morali organi držav, kamor prihajajo migranti, že ob prihodu upoštevati njihovo kulturo. Kaj natančno to pomeni, ni jasno, ampak že kar z zakritostjo žensk z Bližnjega vzhoda pridemo do velikih težav pri njihovi identifikaciji, če dobesedno upoštevamo napotila. Si predstavljate, da pridete na mejo zamaskirani in bi jo želeli prečkati. Ne glede na vašo »kulturo« bi hitro spoznali vso moč represivnega aparata države, pri ilegalnih migrantih pa očitno ni (naj ne bi bilo) tako. Sporno je tudi narekovanje deklaracije, kako naj migracije »spremljajo« mediji, da je migrantom treba zajamčiti socialno varnost, omogočiti združevanje družin in da je vseskozi potrebno poudarjati, da migracije prispevajo k razvoju družbe.
Če povzamem, deklaracija na mehek način vpeljuje nove standarde glede migracij. Še več, kdor je proti tem standardom, je lahko takoj ožigosan za skrajneža. Na to ne smemo pristati. Če migracijam po korakih pustimo prosto pot, bomo v nekaj desetletjih povsem drugačna družba. In deklaracija je eden od teh korakov. Govoriti o tem, da prispeva k bolj suverenemu odločanju držav ob migracijah, je smešno. Torej danes v svoji državi nismo suvereni? A smo manj suvereni?
Bi lahko sprejetje te deklaracije oziroma slovensko soglasje z njo poslabšalo varnostni položaj Slovenije oziroma spet zaostrilo migrantsko krizo?
V prvi fazi deklaracija »na terenu« ne spreminja nič. Kot sem že navedel, je le eden od korakov na poti do »prostih« migracij. Na zaostritev migrantske krize lahko kratkoročno vplivajo dogodki v Turčiji, Libiji, Siriji, Iranu, Pakistanu, ki bi prispevali k migrantskemu valu oziroma množičnim migracijam. Deklaracija na to nima neposrednega vpliva. Problem deklaracije, če bo splošno sprejeta, je dolgoročen, saj spreminja celoten odnos do migracij in migrantov, kot sem že opisal. Posledično se za pot lahko odloči več ljudi, ki bi želeli živeti v Evropi, lahko tudi več milijonov. Bomo sprejeli vse? Jim bomo omogočili združitev še z njihovimi družinami? Bomo vsem podelili ustrezen socialni status? Bomo natančno upoštevali njihove »kulturne posebnosti«? Težko. In družba, kakršno poznamo sedaj, ne bo več enaka.
Kakšna bi bila rešitev migrantske krize po vašem? Strožji nadzor na mejah? Kaznovanje nezakonitih migrantov, kot počne Madžarska?
Legalne migracije so del naše realnosti. So del svobode in pripomorejo k lepšemu svetu. Nisem proti legalnim migracijam. Ampak v tem primeru so migranti v ciljni državi sprejeti, opravljajo delo in pripomorejo k napredku družbe, v kateri delujejo, v družbo se vključijo in ne vsiljujejo svoje kulture. Za svoja dejanja odgovarjajo in so kaznovani, če so neprimerna. Upoštevajo pisana in nepisana pravila v novi družbi. Vsaj v večini. Pri teh migracijah pomislim na tisoče Slovencev v EU in Avstraliji, pomislim na pol milijona Poljakov v Veliki Britaniji in ne nazadnje na gradbene delavce iz naše nekdanje skupne države, ki prav tako krvavo zaslužijo vsak evro v »obljubljenem svetu«. Že samo če obiščemo Revoz v Novem Mestu ali Magno v Gradcu, je jasno, da so legalne migracije del našega vsakdana.
Ravno zato je potrebno ilegalne migracije popolnoma ustaviti, ne pa jim pomagati do legalizacije. Družba mora sama povedati, koliko migracij potrebuje in koliko in kakšni migranti so zaželeni. Nihče pa nem ne bo in nam ne sme vsiljevati, kdo in koliko njih bo prišlo. Nihče. Če se na tej točki »predamo«, smo poraženi. Slovenija mora nedvoumno pokazati, da ilegalnih migracij in ilegalnih migrantov ne bo ne sprejela, tudi ne tolerirala. Smo pa, in smo vedno bili, naklonjeni legalnim migracijam.
Za ilegalne prehode meje imamo z zakonom predpisane sankcije. Imamo tudi jasna schengenska pravila. Le upoštevati in v praksi izvajati moramo svoje lastne zakone. Pri ilegalnih migracijah je problem zloraba azilnega postopka, ki našim organom dejansko otežuje ukrepanje. Madžari dosledno kaznujejo ilegalne prehode meje, ZDA bodo s predsedniškim dekretom ilegalnim migrantom onemogočile vložitev prošnje za azil. Ne ena ne druga rešitev ni idealna, želim le opozoriti, da stokanje, »da se nič ne da«, ni na mestu in da imamo vlado za to, da ukrepa. Kakšni bodo ukrepi, je njena odločitev, kot je tudi njena odgovornost, če teh ukrepov ne bo.