Stroka svari pred prevelikim zvišanjem minimalne plače

Laporškova v raziskavi Učinki minimalne plače v Sloveniji navaja, da Slovenija sodi v skupino držav, ki minimalno plačo urejajo z zakonodajo. Zakonsko ureditev nacionalne minimalne plače v Evropi poznajo tudi Francija, Irska, Luksemburg, Nizozemska, Velika Britanija, Nemčija, Malta, Portugalska, Španija, Češka, Hrvaška, Madžarska, Latvija, Litva in Romunija, zakonsko pa minimalno plačo za devet poklicev določa še Ciper.

Belgija, Estonija in Grčija medtem nacionalno minimalno plačo urejajo v tripartitnem sporazumu, Bolgarija, Poljska in Slovaška pa v dvopartitnem sporazumu. S kolektivnimi pogodbami na ravni dejavnosti, podjetja ali poklica jo urejajo Danska, Finska, Švedska, Avstrija in Italija.

Slovenija je, tako Laporškova, ko gre za razmerje med minimalno in povprečno plačo v samem vrhu EU. Minimalna plača pri nas namreč dosega skoraj 48 odstotkov povprečne, večji delež pa je med državami, ki imajo zakonsko ureditev nacionalne minimalne plače, zaznati le v Franciji.

Predstavnica primorske fakultete za management ob tem opozarja, da so zadnje zakonske spremembe na področju minimalne plače, ki so to plačo marca 2010 zvišale za skoraj 23 odstotkov, več kot podvojile število njenih prejemnikov.

Februarja 2010 je po njenih besedah minimalno plačo prejemalo 17.000 oseb oz. slabi trije odstotki vseh zaposlenih, mesec dni pozneje pa že prek 43.000 oseb oz. slabih slabih sedem odstotkov vseh zaposlenih. Do konca leta 2013 se je število prejemnikov minimalne plače vztrajno povečevalo, najbolj pa je poskočilo v storitvenih dejavnostih, kot so trgovina, gostinstvo in druge poslovne dejavnosti.

Laporškova je tudi zato raziskala natančnejše učinke tedanjega zvišanja minimalne plače. V njej ugotavlja, da se je s tega naslova za delavce z minimalno plačo povečala verjetnost izstopa iz zaposlenosti in prehajanja med zaposlitvami ter zmanjšala verjetnost prehoda iz brezposelnosti v zaposlitev z minimalno plačo.

Prav tako se je povečal negativni učinek na mlade in nizko kvalificirane delavce. Tudi med njimi se je namreč koncentracija prejemnikov minimalne plače povečala.

Dvig minimalne plače je dodatno okrepil zgostitev v spodnjem delu porazdelitve plač - število delavcev, ki prejemajo minimalno plačo, se je, kot omenjeno, več kot podvojilo - ter povzročil nastanek konice pri minimalni plači.

Posledično je za delavce, katerih plača je do 30 odstotkov višja od minimalne plače, prišlo do učinkov prenašanja v višini od ena do štiri odstotne točke.

Zvišanje minimalne plače je pozitivno vplivalo na produktivnost, predvsem v storitvenih dejavnostih, a naj to ne bi bil dolgoročni učinek, temveč potencialni odraz zmanjšanja vrednosti inputov in prilagoditev v podjetjih.

Laporškova ob tem ocenjuje, da je minimalna plača koristen instrument za zaščito delavcev pred prenizkimi plačami, "ki pa mora biti oblikovan na način, da ne škoduje delavcem in ne zavira gospodarske rasti".

"Dvig minimalne plače v marcu 2010 je prevesil ravnovesje v smer, ko minimalna plača prispeva k zapiranju delovnih mest in otežuje vstop v zaposlitev," zaključuje.

Socialni partnerji so pred dnevi na dogodku Združenja delodajalcev Slovenije z naslovom Kakšne spremembe minimalne plače prenese gospodarstvo? v Ljubljani soočili različne poglede na spremembe minimalne plače.

Ministrica za delo Anja Kopač Mrak se je zavzela za socialni dialog, ob tem pa napovedala znižanje stroškov dela. K temu so pozvali tudi gospodarstveniki, saj da prostora za zvišanje bruto minimalne plače ni več. Sindikati medtem vztrajajo pri izvzemu dodatkov, tako da bi delodajalci te plačevali posebej. Prav zato pripravljajo svoj predlog zakona o minimalni plači, ki naj bi ga v DZ s pomočjo podpisov vložili kmalu.