Javna glasila po Stresovih besedah sporočajo predvsem slabe novice zato, ker se le-te bolje prodajajo, kot dobre. "Novice o pokolih, nesrečah, pohujšljivih škandalih in zločinih pa burijo človeško domišljijo, sprožajo močna čustva, zato so zaželeno blago na policah javnega obveščanja. In tako dobivamo napačen vtis, da je vse slabo, da se dogajajo samo grdobije in da nam preti samo zlo. To pa sploh ni res in podoba sveta, v katerem živimo, je s tem močno popačena," je dejal Stres.
Ob tem je izpostavil, da so ljudje v prvi sveti noči slišali dobro novico, ko se je rodil otrok, ki ni bil navaden dojenček, ampak Božji sin. S tem, ko je Bog sam prišel z nami delit naše bedno življenje, nam po Stresovih besedah sporoča, naj zaradi preizkušenj, težav in nesreč, ki se zgrnejo na nas, ne obupamo - ne nad seboj, ne nad drugimi ljudmi in še manj nad Bogom, ker tudi on nikoli ne obupa nad nami.
Če se bomo dali "potolažiti in poučiti od betlehemskega otroka, nam bo podelil tisti notranji mir, ki so ga vsem ljudem, ki so Bogu po volji, v sveti noči obljubljali angeli," je dejal Stres in še enkrat pozval vernike, naj pomislijo nocoj na vse, ki so v najrazličnejših preizkušnjah zaradi bolezni, izgube zaposlitve, negotovosti glede jutrišnjega dne, zaradi človeškega nerazumevanja in v strahu pred prihodnostjo.
Mariborski nadškof metropolit Marjan Turnšek, ki je polnočno mašo daroval v cerkvi sv. Janeza Krstnika v Mariboru pa je med drugim omenil tudi aktualne razmere v mestu in državi in dejal se odpira upanje, da je "lahko današnja zgodovinska situacija v našem mestu Maribor in tudi v celotni domovini in Evropi priložnost, da se srečamo z Njim, in da On po nas poseže vanjo".
Kot je izpostavil, nam je v zadnjih mesecih blizu Izaijeva ugotovitev o "ljudstvu, ki hodi v temi". "Upravičeno izražanje svojega mnenja ter stiske in neupravičeno nasilno vedenje po naših ulicah, pa tudi drugod; brezposelni, begunci, lačni in zlorabljeni; strelski pohodi posameznikov, ki jim je ugasnilo upanje, in jih praktično spremljamo v živo po najrazličnejših medijih; in če temu dodamo še osebne tragedije, se res zdi, kakor da smo ujeti v 'deželi smrtne sence'," je dejal Turnšek.
Sporoča, da Bog prihaja med nas tudi danes, da bi nam pomagal življenje preusmeriti v blago sožitje, v dialog, ki "vodi v skupno iskanje rešitev, v pripravljenost na daritev za drugega, kar je vrhunec ljubezni, ki edina zmaguje".
Murskosoboški škof Peter Štumpf, ki je polnočno mašo daroval v stolnici sv. Nikolaja v Murski Soboti, je opozoril, da človeško dostojanstvo doslej še nikdar v zgodovini ni bilo tako zaščiteno z zakoni, kot je danes, pa tudi nikdar prej človeško dostojanstvo ni bilo tolikokrat napadeno, kot je danes. Delavci so izgubili skoraj vse pravice, življenje ljudi je postalo manj vredno od denarja in imetja, je dejal. Smisel življenja smo po njegovih besedah zreducirali na zdravje, zadovoljstvo, veselje, uspeh, učinkovitost in materialne dobrine.
Kdor tega ne dosega, ne samo, da ne more, ampak po merilih tega sveta celo ne sme preživeti, je dejal Štumpf. "Jezus ni prišel med nas, da bi narodi obogateli. Ni prišel, da bi imeli vsega v izobilju. Jezus se je to noč rodil, da pomnoži ljubezen do vseh, ki so obupani, razočarani, nejevoljni nad sedanjim stanjem v družbi, razdraženi zaradi ponižanj, lačni kruha, ker nimajo službe. Jezus je prišel, da nas opozori na dostojanstvo in nedotakljivost človekovega življenja," je poudaril murskosoboški škof.
Polnočnico je v Vatikanu daroval tudi Papež Benedikt XVI. V baziliki sv. Petra se je, tako kot minula leta, začela ob 22. uri. Danes pa bo papež z osrednjega balkona bazilike prebral božično poslanico in podaril tradicionalni blagoslov mestu in svetu (urbi et orbi).
Po vsej Sloveniji bodo danes potekale božične maše, ki jih bodo darovali tudi slovenski škofje. Celjski škof Stanislav Lipovšek bo mašo daroval v celjski stolnici ob 8. uri, nadškof Marjan Turnšek bo mašo daroval v mariborski stolnici ob 10. uri, ob isti uri bodo maše v mestih po Sloveniji darovali tudi murskosoboški škof Peter Štumpf in koprski škof Jurij Bizjak. Upokojeni mariborski škof Metod Pirih in novomeški škof Glavan bosta božično mašo darovala ob 10.30, metropolit Anton Stres pa v Ljubljani ob 16. uri.
V evangeličanski cerkvi polnočnega bogoslužja nimajo, je pa na predvečer praznika v evangeličanskih cerkvah potekalo bogoslužje. Škof Geza Erniša bo sicer imel praznično bogoslužje ob 10. uri v evangeličanski cerkvi v Moravskih Toplicah.
Objavljamo celoten nagovor nadškofa Stresa pri polnočni maši:
»Ne bojte se! Kajti glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo. Danes se vam je v Davidovem mestu rodil Odrešenik, ki je Kristus, Gospod« (Lk 2,10–11).
»Ne bojte se«, so prve angelove besede pastirjem. Francozi imajo pregovor, ki pravi: »Če ni novice, je to dobra novica.« V tem reku se zrcali izkušnja, da so slabe novice bolj pogoste, kakor dobre. Tako nekako, kakor se človek zdrzne, ko dobi telegram, ki je včasih vseboval predvsem sporočilo o smrti in je bilo treba to čim prej sporočiti. Danes pa je še slabše. Živimo v časih, ko so slabe novice bolj zaželene, kakor dobre. Javna glasila nam sporočajo predvsem slabe novice in sicer čisto preprosto zato, ker se le-te bolje prodajajo, kot dobre. Prodajalci pravijo, da to, kar je lepo, zgledno in dobro, nikogar ne zanima, ker ni razburljivo. Novice o pokolih, nesrečah, pohujšljivih škandalih in zločinih pa burijo človeško domišljijo, sprožajo močna čustva, zato so zaželeno blago na policah javnega obveščanja. In tako dobivamo napačen vtis, da je vse slabo, da se dogajajo samo grdobije in da nam preti samo zlo. To pa sploh ni res in podoba sveta, v katerem živimo, je s tem močno popačena.
V prvi sveti noči so ljudje slišali dobro novico. Nezaslišano, nepričakovano, presenetljivo, osupljivo, naravnost neverjetno, veselo in dobro novico. Angel je napovedal: »Oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo.« Ljudje smo dobili neverjetnega bratca in njegov Oče, sam Bog, je postal tudi naš oče. Rodil se je otrok, ki ni bil navaden dojenček, ampak Božji sin, ki je prišel delit z nami življenje, revščino, preizkušnje in trpljenje, na koncu pa tudi našo smrt.
To je lahko in mora biti povod za veliko veselje. Dejansko že več kot dva tisoč let ta novica ne samo razveseljuje človeška srca, ampak daje tolažbo, upanje in novega poguma vsem tistim, ki to najbolj potrebujejo. S tem, ko je Bog sam prišel z nami delit naše bedno življenje, nam namreč sporoča, naj zaradi preizkušenj, težav in nesreč, ki se zgrnejo na nas, ne obupamo: ne nad seboj, ne nad drugimi ljudmi in še manj nad Bogom, ker tudi on nikoli ne obupa nad nami. Njegov prihod med nas je največji dokaz za to. Prišel je med nas in nam sporoča, da je tudi življenje v težavah in preizkušnjah smiselno in vredno, da ga živimo. Še več, vsako življenje, pa naj bo še tako bedno, nosi v sebi veliko obljubo: obljubo večnosti in neskončne sreče pri Bogu. Bog nam je torej v prvi sveti noči prišel vlit novega poguma, volje do življenja, tolažbo in poziv k zvestobi v dobrem. Učlovečeni Božji Sin nam je prišel pokazat, s kakšnim zaupanjem v Boga, njegovega Očeta, naj sprejemamo preizkušnje, s kakšno stanovitnostjo in zvestobo naj vzdržimo v težavah, s kakšno ljubeznijo naj odpuščamo vsem, tudi tistim, o katerih menimo, da so krivi za našo nesrečo. Če se bomo dali tako potolažiti in poučiti od betlehemskega otroka, nam bo podelil tisti notranji mir, ki so ga vsem ljudem, ki so Bogu po volji, v sveti noči obljubljali angeli.
Pomislimo nocoj na vse, ki te Božje tolažbe, opore in spodbude najbolj potrebujejo. To so vsi, ki so v najrazličnejših preizkušnjah zaradi bolezni, izgube zaposlitve, negotovosti glede jutrišnjega dne, zaradi človeškega nerazumevanja in v strahu pred prihodnostjo. To so tudi vsi, ki nimajo doma ali so daleč od svojih najbližjih, ki so osamljeni in zapuščeni. Vsem tem zaželimo nocoj Božje bližine.
Tudi vam vsem, ki smo nocoj skupaj in obhajamo spomin na Jezusovo rojstvo, želim Božje tolažilne bližine in sreče ter vam v tem duhu tudi voščim blagoslovljene božične praznike. Amen.
msgr. dr. Anton Stres
ljubljanski nadškof metropolit
Na spodnjih povezavah si lahko preberete še nagovore ostalih slovenskih škofov:
Nagovor nadškofa Marjana Turnška