Brez sprave ni odpuščanja, je dejal ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres na spravni slovesnosti v Kočevskem Rogu pred kapelo ob grobišču pod Krenom, kjer je daroval obletno mašo za žrtve revolucionarnega nasilja. Slovesnosti se je udeležil tudi premier Borut Pahor.
Kot je v slavnostnem govoru poudaril Stres, sprave ni brez odpuščanja, ob soočenju z velikimi zločini in grozotami pa so ljudje navadno ogorčeni.Ta ogorčenost je razumljiva in upravičena, ne sme pa se sprevreči v sovraštvo in maščevalnost in tudi zahteva po jasni obsodbi zločinov in zločincev ne izhaja iz sovraštva ali maščevalnosti, temveč iz potrebe po tem, da se moralni in pravni red, ki je bil z zločinom poteptan, zopet vzpostavi in da zopet dobijo svojo polno veljavo sveta moralna načela pravičnosti in človekovega dostojanstva, je pojasnil.
Po njegovih besedah so v obdobju dveh desetletij, odkar se srečujejo pod Krenom, v Sloveniji odkrili in ugotovili več sto večjih ali manjših množičnih grobišč, katerih število opozarja na strahotno razsežnost množičnih pobojev maja in junija leta 1945. Ta odkritja dajejo slutiti vso nečloveškost ravnanja z neoboroženimi ljudmi, o čemer na poseben način priča pred dobrim letom odkriti rov sv. Barbare v Hudi jami, je dejal.
Ob tem je opozoril na sočutje, za katerega v času pobojev ni bilo prostora, žal ga pa tudi danes ni v zadostni meri, da bi bila vsa grobišča primerno urejena, tako kot je grobišče pod Krenom, je dejal.
"Odkar je Slovenija samostojna in demokratična država, so ta grozljiva dejstva postala široko znana, vendar pa se do njih kot sodobna, demokratična, pravna in etična politična skupnost nismo uspeli ustrezno opredeliti. Dejstvo, da od prve podobne slovesnosti, kakor je naša, mineva že celih dvajset let, ne da bi izpolnili vse naše dolžnosti, je zaskrbljujoče," je ocenil.
Po njegovem so imeli povojni poboji več razsežnosti, več razsežnosti pa ima tudi odnos do njih. Poudaril je njihovo politično izrabo oziroma dejstvo, da se različne politične skupine do teh dogodkov opredeljujejo z vidika lastnih političnih koristi, kar ne vodi daleč, je opozoril.
Pri tem gre tudi za nazorsko ali ideološko razsežnost, saj po njegovi oceni za ideologijo neizprosnega razrednega boja tudi takšna dejanja, kot so se dogajala v Kočevskem Rogu, niso bila zločin. Hkrati pa gre za etično moralni vidik ter za solidarnost z ljudmi, ki so trpeli krivico. "Tako se je rodil zločin in poteptana je bila temeljna etična zahteva, da mora vsakdo veljati za nedolžnega, dokler se mu ne dokaže nasprotno," je poudaril.
Vsakoletno slovesnost pod Krenom navadno imenujejo za spravno, je dodal. Ni spravna zato, ker bi bila z mašo pred dvajsetimi leti sprava že dosežena, ampak zato, ker vsaka tamkajšnja maša vodi k njej, saj sprava, kakršno potrebujejo, ni enkratno dejanje, temveč proces, ki zahteva brezpogojno privrženost resnici, pravico in odpuščanje, je še povedal Stres.
Premier Pahor je na slovesnosti sodeloval s krajšim nagovorom, pred njo pa je položil venec ob grobišču jame Pod Krenom. Kot je dejal, se je slovesnosti udeležil, ker ni ravnodušen do preteklosti, ne tiste, ki je ovenčana slavo, in ne tiste, ki jo bremenita krivda in greh.
Predvsem je prišel zaradi skupne prihodnosti, moralna dolžnost Slovencev pa je, da jo gradijo na tistem, kar je bilo v narodni preteklosti dobrega, pogumnega in pravičnega, in da se izognejo tistemu, kar je bilo slabega, morda strahopetnega in krivičnega, je dejal.
Svetle stvari naj vzamejo za vzgled, temne pa za opomin v morebitnih prihodnjih podobno usodnih narodovih preizkušnjah pa naj se nikoli več ne ponovi tragičen ideološki ali politični razkol, je poudaril.
Naj se taki usodni časi nikoli več ne vidijo kot priložnost za prevlado ideoloških ciljev nad narodovimi. Naj ne bo več razmer, v katerih bi se iskalo opravičilo za sodelovanje s tujčevo roko ali opravičilo za krvavo maščevanje zmagovalcev nad tem, je nadaljeval.
"Na tem mestu so se po vojni dogajale hude, obsojanja vredne in tragične reči, ki jih ne želimo in ne smemo pozabiti. Nič iz naše preteklosti ne smemo pozabiti, zlasti če nas navdihuje ali opominja glede naših prihodnjih stremljenj. Tu smo, ker nam ni vseeno ne za preteklost in še zlasti ne za našo skupno prihodnost," je povzel Pahor.
V kulturnem delu slovesnosti, ki ga je pripravila Nova slovenska zaveza, je spregovoril tudi urednik časopisa Zaveza Justin Stanovnik, ki je dejal, da Slovenci še danes ne vedo, kakšni ljudje so prirejali in izvajali povojne poboje, te pa je označil za genocid.
Slovesnosti so se udeležili tudi nekateri politiki, med njimi predstavniki NSi, nekdanji finančni minister Andrej Bajuk in poslanec SDS Branko Grims, po podatkih policije pa se je danes pod Krenom zbralo približno tri tisoč ljudi.