julia roberts 1 Odkrito.si

Julie Roberts sorodniki njenega moža na začetku ...

meduza, cornwall Svet24.si

FOTO: Posneli meduzo, veliko kot človek

Nal Husič Petisvet.si

Nal Husić: karte kažejo, kako nas 'luna gunca'

miro cerar bmw Svet24.si

Poklukar v parlamentu razkril Cerarjevo veliko ...

severina Svet24.si

FOTO: Severina, imaš res 47 let?

wabra nina-mjp Njena.si

Znana Slovenka zaradi bolezni prestala težko ...

Nika Zorjan 3 Njena.si

Ta lepotica je sestra Nike Zorjan!

Slovenija

Stres o verski svobodi

Deli na:

"Vsaka politična ureditev in vsaka vlada, ki celovito spoštuje človekove pravice, med katerimi verska svoboda ni na repu, je za nas sprejemljiva", je v pogovoru za Sobotno prilogo dejal nadškof pomočnik v mariborski nadškofiji Anton Stres. Če bo vsaka vlada redefinirala položaj Cerkve, jih to po njegovih besedah "dejansko sili v politiko".

"Vsaka politična ureditev in vsaka vlada, ki celovito spoštuje človekove pravice, med katerimi verska svoboda ni na repu, je za nas sprejemljiva", je v pogovoru za Sobotno prilogo dejal nadškof pomočnik v mariborski nadškofiji Anton Stres. Če bo vsaka vlada redefinirala položaj Cerkve, jih to po njegovih besedah "dejansko sili v politiko".

Redefinicija zakona o verski svobodi iz leta 2006 "glede na to, kar se je govorilo v parlamentu in zunaj njega pred tem, glede na to, da je sprejetje zakona obstruirala takratna opozicija" ni presenetljiva, meni Stres.

Na vprašanje, ali morebitna sprememba zakona utegne spremeniti tudi odnos med Cerkvijo in državo, je Stres pojasnil, da so sami vedno poudarjali, da si želijo "takšno ureditev, ki bo vzdržala vsako vlado". V Nemčiji, Avstriji in Italiji po njegovih besedah "ni nobenih posledic za Cerkev glede na to, ali je vlada leva ali desna. In če bo vsaka vlada redefinirala položaj, nas taka ureditev dejansko sili v politiko. Ker potem pa imamo legitimne interese, kdo bo na oblasti".

"Mi se ne vežemo na nobeno stranko, ampak na celovito spoštovanje človekovih pravic in še posebej na pravico do verske svobode", je dejal Stres in dodal, da je zato za Cerkev sprejemljiva "vsaka politična ureditev in vsaka vlada, ki celovito spoštuje človekove pravice, med katerimi verska svoboda ni na repu".

"Nihče mi še ni povedal, v čem je Cerkev privilegirana s tem novim zakonom," je zatrdil Stres in ob tem spomnil na dejstvo, "da je Katoliška cerkev daleč najštevilčnejša verska skupnost v Sloveniji". Po njegovih ocenah ima Katoliška cerkev "nekatere značilnosti - glede zgodovine, navzočnosti, odgovornosti, pričakovanj, ki jih imajo ljudje od nje; ni torej enaka drugim, to je jasno".

"Staro pravno pravilo pravi: enake subjekte moraš obravnavati enako, neenake pa neenako. Torej enakopravnost in enakost ni isto. Mogoče gre le za terminološki spodrsljaj ali pa je v ozadju globlje nerazumevanje, da je v koalicijski pogodbi zapisano 'enakost verskih skupnosti', medtem ko ustava pravi 'enakopravnost verskih skupnosti'", je dejal Stres.

"Fama, ki se širi, da je Cerkev bogata," po Stresovem mnenju nima realne podlage. Po njegovem se sicer lahko prikaže, "kaj vse da ima, ampak to dejansko ne prinaša nič". Govorjenje o bogastvu pa lahko po njegovih besedah pripelje do tega, da ljudje ne bodo darovali, vednar bodo ljudje, kot pravi, "že tako bodo zaradi finančne krize mogli manj dajati, ker ne bodo imeli".

Nadškof pomočnik je ob tem še pojasnil, da Cerkev osemdeset odstotkov svojih izdatkov pokriva "z darovi vernikov, deset odstotkov iz svojega premoženja, deset odstotkov pa s tistim, kar da država - to pomeni kakšno subvencijo za popravilo kakšne cerkve".

Glede kapitalskega udejstvovanja Cerkve pa Stres meni, da je za Cerkev "normalno, da jo njeni verniki vzamejo za svojo. V hipu pa, ko bi bila finančno bogata, ne bi bila več njihova Cerkev. Bila bi inštitucija proti svojim članom. To pa ni več Cerkev," je dejal.

Papež Benedikt XVI. je po mnenju nadškofa pomočnika preklical izobčenje štirih škofov, ki jih je samovoljno posvetil Lefebvre, zato, da se ne bi poglabljal razdor, ki je nastajal, ko se je ta skupina "kar obnavljala in je postala problem", ki bi lahko privedel do novega razkola. Papež jim je dal "tudi nekatere koncesije, na primer možnost, da tisti, ki hočejo, lahko mašujejo v latinščini, kakor se je maševalo včasih; če je bilo to veljavno ne vem koliko sto let, potem pa naj bo še vedno za tiste, ki to hočejo", je predstavil.

Kot je pojasnil, je eden izmed teh štirih škofov dajal izjave o holokavstu, "kar pa je samo nesrečno sovpadlo s preklicem izobčenja". Po Stresovem mnenju je tu glavni problem komunikacija v Cerkvi in Rimu, saj je očitno, "da papež nima dovolj sodelavcev, ki bi nekatere njegove nastope tudi malo piarovsko preštudirali". Lefebvrovski škof je neprimerno govoril o holokavstu "le nekaj dni pred preklicem izobčenja. Verjamem, da papež ni vedel za ta njegova stališča, ki pa so seveda za njega kot nemškega papeža toliko bolj srhljiva," je še dodal.

Po njegovih besedah je "razumljivo, da je predvsem del Katoliške cerkve v Nemčiji pač moral tako reagirati, da ne bi bilo vtisa, kakor da je Cerkev v Nemčiji še vedno na strani hude nemške zgodovine. Pri Nemcih občudujem prav to. So namreč tisti narod v Evropi, ki je po drugi svetovni vojni naredil veliko katarzo".

Loading...