Cerkev bo živela od izobraževanja svojih vernikov, ne pa od lepih stavb, je v pogovoru na Info TV dejal novi ljubljanski nadškof Anton Stres. Po njegovih besedah bi morali zato investirati v ljudi, ne pa v stavbe, tudi takšne, ki je Cerkev praktično ne potrebuje. Nadškof tudi meni, da je sedaj čas za nov družbeni dogovor.
Stres je v oddaji Vroči stol je pojasnil, da so, ko so začeli sklepati sporazume z državo, imeli pred seboj štiri sporazume. Pri tem so sledili zgledom tujih držav, da ne delajo celotnih, ampak delnih sporazumov, je dejal in dodal, da so že na koncu prvega sporazuma zapisali, da bo država sklepala še nadaljnje sporazume.
Ob tem je nadškof omenil sporazume na področju finančnega delovanja, na področju šolstva in zlasti glede varstva kulturnih spomenikov. "Ne vem, če je na svetu dežela, ki ima na svojem ozemlju proporcionalno toliko cerkva kot Slovenija," je ocenil in pojasnil, da imamo 2900 cerkva, toliko pa jih Cerkev v Sloveniji ne potrebuje.
"Vsaka župnija potrebuje eno cerkev, vse drugo je velika kulturna dediščina, ki jo vzdržujemo, ne zato, ker bi jo potrebovali, ampak ker je to skupno blago," je poudaril. Kot meni, bi tukaj lahko državo še bolj pomagala, da se te stvari sistematizira. Prav tako je poudaril, da je to veliko breme za slovenske župnije, ki razpolagajo s skromnimi sredstvi.
"Imamo dve možnosti - da ta sredstva porabimo za vzdrževanje stavb ali pa da ta sredstva uporabimo za izobraževanje ljudi," je pojasnil in zatrdil, da bi morali investirati v ljudi. Po njegovem mnenju bi se lahko dalo na tem področju dogovoriti z državo.
Že novi zakon o varstvu kulturne dediščine, je nadaljeval nadškof, predvideva, da se lahko sklene sporazum med državo in velikim lastnikom kulturne dediščine. "In če je kdo veliki lastnik kulturne dediščine, je to Cerkev," je ocenil in dodal, da je tukaj "velika možnost, da že obstoječe sodelovanje še bolj poglobimo".
Stres se je tudi vprašal, ali smo se Slovenci leta 1989-1990 odločili za demokracijo in za slovo od komunizma zaradi moralnih vrednot, demokracije, svobode in pluralizma ali pa smo se odločili za to zaradi tega, ker smo videli, da se v kapitalizmu boljše živi, kot se je takrat živelo pri nas, torej zaradi potrošništva. "Ali niso bile takrat vrednote že napačno postavljene," se je vprašal.
Obenem se je še vprašal, ali ni sedaj, v času finančne krize, priložnost za nek nov družbeni dogovor: "Ali smo do sedaj prav ocenjevali drugi druge, ko smo vse gledali skozi ekonomijo in ekonomsko uspešnost." Kot ugotavlja, so plače pri nas res nizke. Pri tem je poudaril, da podpira prizadevanje delavcev, a opozoril, da je vprašanje, ali so zahteve sindikalistov vzdržljive.
"Potreben je nov družbeni dogovor. Stvari je treba postaviti veliko širše in v celoti. Da bomo imeli proizvodnjo, ki bo omogočala take plače. Nov družbeni dogovor, da bomo skušali bolj delati, da bomo več imeli. Ne pa da hočemo več imeti, delati pa enako kot doslej," je še dejal Stres.
