Stopnja vremenske ogroženosti znižana na oranžno, nevarna je predvsem Drava

Kljub znižanju stopnje vremenske ogroženosti na Agenciji RS za okolje (Arso) opozarjajo, da previdnost zaradi morebitnih poplav ni odveč. Kot je za STA pojasnil meteorolog Brane Gregorčič, situacija še zdaleč ni končana, saj bo nehalo deževati šele v soboto popoldne. Do takrat pričakujejo v zahodni in osrednji Sloveniji še 100 do 150 litrov dežja na kvadratni meter, danes pa so možne tudi nevihte s kratkotrajnimi, a močnejšimi nalivi.

Tudi hidrolog Nejc Pogačnik je za STA pojasnil, da je labilnost ozračja velika, zato se še vedno lahko pojavijo lokalni nalivi ter povzročijo porast rek in hudournikov.

Na Arsu ob tem opozarjajo predvsem na povečevanje pretoka Drave. Ta naj bi tekom dneva dosegel 1400 kubičnih metrov na sekundo, kar bo pomenilo, da se bo reka začela razlivati. V petek se bo pretok Drave še povečal, in sicer naj ne bi presegel 2000 kubičnih metrov na sekundo.

Po podatkih Arsa je bil okoli 14.30 pretok Drave pri vtoku v Slovenijo okoli 1500 kubičnih metrov na sekundo in narašča. Kot je za STA pojasnil tehnični direktor Dravskih elektrarn Maribor Andrej Tumpej, zaenkrat ne kaže, da bi danes reka že lahko kje prestopila svoje bregove. Predvidoma v petek pa bi lahko prišlo do razlivanj, še posebej na kritičnih točkah.

Prva kritična točka je Dravograd, če bo velik dotok Meže, kot se je to zgodilo ob poplavah pred dvema letoma. Druga kritična točka je jez Melje, kjer se gradi protipoplavni nasip. "Tam bi se lahko zgodilo, da se ob nadaljnjem višanju vode poruši del zgrajenega nasipa ali se ga vsaj pošteno razmoči," je pojasnil. Zadnja kritična točka pred mejo s Hrvaško je pod jezom Markovci.

Po besedah Tumpeja so razmere danes drugačne kot pred dvema letoma, saj se ljudi mnogo bolj opozarja na morebitno nevarnost, elektrarne tako na slovenski kot avstrijski strani so predhodno izpraznile svoja zajetja, dodatno zavetje nudi protipoplavni nasip v Melju.

Ob nadaljnjem deževju z možnimi močnejšimi lokalnimi nalivi lahko po navedbah Arsa danes še narastejo tudi manjše reke in hudourniki, predvsem na območjih severozahodne Slovenije, ter reke s povirji v Kamniško-Savinjskih Alpah, na Koroškem, v Zasavju, Posavju ter na Notranjskem in na Dolenjskem. Visokovodne razmere po državi se bodo po navedbah agencije nadaljevale tudi v petek in soboto.

Gladina morja bo ob večerni in jutranji plimi povišana. Ob tem lahko morje na mareografski postaji Koper preseže višino 300 centimetrov in poplavi nižje dele obale. Morje je sicer del cestišča na Punti, na Prešernovem in Kidričevem nabrežju poplavilo že v sredo zvečer.

Zaradi napovedanih večjih količin padavin Geološki zavod Slovenije opozarja tudi na povečano verjetnost zemeljskih plazov na območjih zahodne in osrednje Slovenije, do plazov pa lahko pride tudi v ostalih predelih države.

Prebivalci na teh območjih in predvsem tam, kjer so se v preteklosti že pojavljali zemeljski plazovi, naj bodo pozorni na dogajanja v tleh nad in pod objekti, zgrajenimi na pobočjih ali tik ob njih. Še posebej naj bodo pozorni na sveže razpoke v opornih zidovih, posedanje in zdrse zemljine, ter tudi na znake zamakanja vode na zemljišču, svetuje zavod.

Padavine, ki so v noči s srede na danes zajele Slovenijo, sicer do zdaj niso bile tako obilne, kot je bilo napovedano sprva. So pa na območju severozahodne in osrednje Slovenije že ponoči narasli pretoki rek, pri tem so posamezne manjše reke za kratek čas presegle opozorilne vrednosti in tudi poplavile v manjšem obsegu.

Nekaj manjših težav so padavine povzročile v Zgornjem Posočju, na Goriškem in Gorenjskem, kjer pa se razmere že umirjajo. Na Gorenjskem je voda zalila več stanovanjskih objektov na območjih Kranja in okolice, Poljan in Škofje Loke. Gasilci so tako opravili več intervencij in prebivalcem pomagali s črpanjem meteorne vode.

S podobnimi težavami so se srečevali tudi na območju Zgornjega Posočja in Goriškega, kjer so bili nekaj časa neprevozni nekateri cestni odseki, zemeljski plaz pa je ogrožal objekt v naselju Šmihel. A prebivalci teh območij in tudi prebivalci Gorenjske kljub umirjanju razmer ostajajo previdni in še vedno prevzemajo protipoplavne vreče iz skladišč civilne zaščite. Prav tako so pripravili manjše potopne črpalke, v pripravljenosti pa so člani vseh prostovoljnih in poklicnih gasilskih enot in civilne zaščite v regiji.

Zaradi nevarnosti poplav je v stalni pripravljenosti okoli 60.000 pripadnikov civilne zaščite, če bo treba, bodo pri odpravljanju posledic pomagali tudi pripadniki Slovenske vojske.

Policisti ob tem opozarjajo tudi voznike, naj vožnjo prilagodijo vremenskim razmeram, naj pazijo na pešce in se izogibajo rekam. Slabo vreme in močno jesensko deževje, ponekod tudi veter, namreč bistveno slabijo prometno varnost in so lahko razlog za prometne nesreče. Posebna previdnost velja na mestih, kjer ceste prečkajo reke, vozna površina pa ni več vidna, in na mestih, kjer se reke razlivajo čez cesto. Nikakor pa naj cest in drugih površin na mestih razlivanja rek ne prečkajo pešci, opozarjajo policisti.