Številka 14, leto 2009

KAZALO Zgodba tedna Angela Vode, upornica in arestantka Zgodba o Angeli Vode je pripoved o ženski, ki je v dvajsetih letih prejšnjega stoletja hotela spreminjati svet kot feministka in komunistka, a je kasneje razočarana ugotovila, da bi bilo veliko bolje, če bi namesto o spolu in usodi raje pisala o značaju in usodi. Razmišljanja o čutu za pravico in resnico ter o minuli življenjski poti je opisala v spominih. Ti so bili dolgo skriti v župnišču svetega Jakoba v Ljubljani, vse dokler jih ni zbrala in uredila publicistka Alenka Puhar ter skupaj z režiserko Majo Weiss in Ano Lasić napisala scenarij za film Angela Vode, skriti spomin. Intervjuji Silva Čušin, igralka ljubljanske Drame Lani avgusta in septembra je v novem celovečernem filmu odigrala vlogo Angele Vode. Z dobitnico Borštnikovega prstana (2007) smo se pogovarjali o pripravah in snemanju te zahtevne vloge. »Ko ti režiser opiše vlogo, za katero takoj vidiš, da je dobra in zajema lik ženske v daljšem življenjskem razponu, umeščenem v določen zgodovinski prostor, ne premišljuješ veliko,« pripoveduje dramska in filmska igralka Silva Čušin. dr. Romana Jordan Cizelj, evropska poslanka in podpredsednica SDS Dr. Romana Jordan Cizelj bo na junijskih volitvah za poslance v Evropskem parlamentu kandidirala za drugi mandat. V minulih petih letih se je kot novinka med evroposlanci uveljavila kot njihova zelo kompetentna in delavna kolegica. Prepričana je, da se v sedanji finančno-gospodarski krizi kažejo prednosti članstva v Evropski uniji in evroobmočju. O tem, ali si slovenski komisar Janez Potočnik zasluži novi mandat v Evropski komisiji, ima mnenje, ki ga za zdaj ne želi povedati. Pojasnjuje različen odnos evroposlancev glede Slovenije in Hrvaške. Opozarja na preveliko energetsko odvisnost EU od uvoza energentov ter na potrebo, da se v Sloveniji zgradi nov blok jedrske elektrarne ali termoelektrarne. Petra Majdič, smučarska tekačica Te dni je ena najbolj obleganih Slovenk. Na dan intervjuja je imela popoldne kopico zasedenih terminov za pogovore z novinarji, sledili so sestanki s sponzorji in sodelavci. Druga najboljša smučarska tekačica na svetu bo morala izpolniti še veliko obveznosti, preden se bo lahko odpravila na zaslužene, a kratke počitnice. Prihodnje leto so olimpijske igre v Vancouvru, spet pa bo tekmovala  tudi za veliki kristalni globus. Slovenija Vrnitev pomladnega trojčka Spremembe v SLS obetajo novo povezovanje na desni sredini. Če bo vodstvo ljudske stranke prevzel Radovan Žerjav, se bodo bistveno izboljšali njeni odnosi z SDS, saj ga je kot ministra zelo hvalil nekdanji premier Janez Janša. Do konca mandata naj bi se vnovič oblikovala predvolilna koalicija pomladnih strank, ki bi jo sestavljali SDS in SLS ter morda tudi NSI, če bi se izkazalo, da je njena vrnitev v parlament verjetna.   Reportaža Barcelona Katalonska prestolnica je za Madridom drugo najpomembnejše in največje špansko mesto. Poseben čar ji daje lega ob Sredozemskem morju, ima pa tudi bogato zgodovino. Svojevrsten pečat ji je dal s pravljično napihnjenimi arhitekturnimi presežki Gaudi, zato je še posebno priljubljena pri umetnikih. V času Gaudijevega ustvarjanja mesto nad njegovimi deli ni bilo navdušeno. Nekateri so se mu celo odkrito posmehovali, ker niso bili pripravljeni na tako napredne ideje. Danes njegove hiše označujejo kot nenavadne, kreativne, drzne, in take so tudi zaščitene. Kar štiri njegove mojstrovine se uvrščajo na seznam najpomembnejših petnajstih mestnih znamenitosti. IME TEDNA Igor Bavčar SLOVENIJA Obsojeni simboli EKONOMIJA Znižanje gospodarske aktivnosti SLOVENIJA Rdeče-oranžna ruleta PRO & CONTRA Vinjete: Peter Gašperšič in Peter Verlič GLOBUS Nemčija: kanclerka previdno nad krizo ZDRAVJE Resnica o kozmetiki TEHNIKA Katastrofa na Otoku treh milj AVTO Toyota iQ KULTURA Rojstvo navdiha FILM Stara sablja ESTRADA Poligraf: Gal Gjurin Naj zdravniki v Sloveniji ŠPORT Cena slovenskih nogometašev KOLUMNE Boštjan M. Turk: Kočijaži in proletarska kultura Vinko Vasle: Neki na novo komponirani komunisti Rado Pezdir: Finisterra Saša Veronik: Pet tisoč korakov Janez Suhadolc: Darwinovo leto