Stavka zdravnikov: svarila pred zrušenjem sistema na Ptuju

Stavka zdravnikov, ki se je začela danes ob 7. uri, zaenkrat ne povzroča kakršnih koli težav, čeprav na Ptuju opozarjajo, da bi pri njih do velikih težav lahko prišlo že konec tedna. V nekaterih bolnišnicah so že pred začetkom stavke prenaročili določene bolnike na poznejše termine.

Po besedah vodje Fidesa v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana Milenka Stankovića je podpora stavki visoka. "Prvi teden ne bo bistvenih sprememb za bolnike, ambulante tečejo normalno," je dejal in dodal, da se bodo težave začele pojavljati prihodnji teden, po vikendu dežurstev, saj se bodo takrat določenim ure nakopičile.

Tako že prenaročajo določene bolnike, ki so naročeni za prihodnji teden. Katere bodo prenaročili, po njegovih besedah izbirajo glede na napotnice, diagnoze in starost. Zbor zdravnikov, na katerem bodo govorili o stavki, bo v četrtek.

V Zdravstvenem domu Ljubljana se zdravniška stavka danes ne pozna, je za STA pojasnil direktor Rudi Dolšak. Delo poteka brez sprememb v vseh ambulantah, tudi specialističnih.

V zdravstvu so stavk vajeni, razlika pri tokratni stavki glede na prejšnje pa je po besedah Dolšaka predvsem v nezadovoljstvu zaposlenih, ki je tokrat doživelo nek vrh. "Sama stavka, če bo trajala le nekaj dni, ne bo povzročila drugega kot razmislek v političnih in zdravstvenih sferah. Če pa bi to trajalo nekaj tednov, se bodo bolniki začeli koncentrirati v zdravstvenih domovih, na urgencah in v bolnišnicah. In če se bodo začeli bolniki kopičiti na teh treh vstopnih točkah, bo začel zdravstveni sistem kolapsirati in ga bo zelo težko uravnavati," je opozoril Dolšak, ki svari pred dolgoročnimi in težko popravljivimi posledicami.

Tudi v UKC Maribor pričakujejo nemoteno delo v začetnih dneh stavke. "Danes v UKC Maribor, kljub stavki, preiskave, pregledi in posegi potekajo v nespremenjeni obliki, torej pregledi in posegi danes niso odpadli," so zatrdili. Pričakujejo pa, da bodo v nadaljevanju stavke nekatere nenujne dejavnosti potekale v zmanjšanem obsegu, predvsem specialistična ambulantna dejavnost in nenujni posegi.

Natančnejše napovedi, koliko pregledov in posegov bo odpadlo v prihodnje, v tem trenutku niso možne, saj je to odvisno od dolžine trajanja stavke. Od tega je tudi odvisno, kakšen bo finančni učinek za UKC Maribor. Če bodo dejavnosti zmanjšane, bodo oddelki vse naročene bolnike o tem pravočasno obvestili, so še zapisali.

V UKC Maribor je zjutraj sicer potekal sestanek razširjenega stavkovnega odbora, v katerem so predstavniki vseh oddelkov, in tam so dorekli vse podrobnosti poteka stavke. Po navedbah vodje tamkajšnjega Fidesa Borisa Rižnarja se je stavki pridružilo okoli 300 zdravnikov, kar predstavlja okoli 75 odstotkov vseh zaposlenih zdravnikov v tem kliničnem centru.

Predsednica stavkovnega odbora celjske bolnišnice Mateja Grat pa je za STA povedala, da delo poteka po običajnem programu, vodstvo pa se je na stavko ustrezno pripravilo. V ponedeljek so na zboru delavcev predstavili potek stavke, naslednji zbor pa bo v petek, ko bodo podali najnovejše informacije o poteku stavke.

V Splošni bolnišnici Slovenj Gradec za zdaj stavka poteka po načrtih, so pojasnili za STA. Predvsem zaradi pomanjkanja anesteziologov v bolnišnici bodo danes operacije namesto v petih dvoranah opravljali samo v dveh operacijskih dvoranah, pri čemer prestavljajo nenujne operacije. Podobno je z ambulantnimi pregledi, nujne opravijo, nenujne prenaročajo. Kot je STA še povedal predsednik sindikata Fides v bolnišnici Aleksandar Bilić, časa za stavkovne zbore ni.

V največjih dolenjskih zdravstvenih ustanovah predvidevajo, da bo njihovo delo do konca tedna potekalo bolj ali manj brez težav, v primeru nadaljevanja stavke pa bodo morali začeti s prenaročanjem.

Direktorica Splošne bolnišnice Novo mesto Milena Kramar Zupan predvideva, da bodo v okviru 40-urnega delovnika zdržali do konca tedna. Med stavko so okrepili ekipo novomeškega urgentnega centra, kjer pričakujejo povečan obisk. Če se bo stavka prihodnji teden nadaljevala, pa pričakujejo odpovedi operacij in specialističnih ambulantnih pregledov ter prenaročanje bolnikov, je dodala.

Vodja stavkovnega odbora v izolski bolnišnici Damjan Polh je za STA povedal, da za zdaj ni večjih motenj pri oskrbi bolnikov, več motenj pa bodo zato predvidoma prinesli prihodnji dnevi, ko se bo stavka "vpeljala" in bodo zdravniki po doseženi kvoti delovnih ur odšli domov.

V ptujski bolnišnici bi se sistem lahko zrušil že konec tedna

V ptujski bolnišnici so se danes začeti stavki pridružili praktično vsi zdravniki. Kot je povedal vodja sindikata Fides v bolnišnici Borut Kostanjevec, so razlog za tako visoko stopnjo podpore prekomerne obremenitve zdravnikov, še zlasti pa zelo slabi pogoji dela. Direktor bolnišnice Andrej Levanič opozarja, da se sistem lahko zruši že konec tedna.

Po besedah Kostanjevca je sprejem standardov in normativov nujen pogoj za normalizacijo dela v bolnišnici, ki je kadrovsko najšibkejša v Sloveniji. Kot pravi, ni prav, da je zaradi pomanjkanja kadra zdravnik primoran opravljati delo na več deloviščih hkrati, prav tako ne, da zdravnik v specialistični ambulanti v šestih urah pregleda od 60 do 80 bolnikov, saj to pomeni slabšo oskrbo bolnikov in večjo verjetnost zdravniške napake.

Sicer pa je specifika ptujske bolnišnice po njegovih besedah tudi v tem, da so pogoji dela tam še posebej slabi. Na oddelku imajo bolniške sobe, ki so nevredne tega imena, operacijska soba je zastarela in premajhna. Ob tem je tudi prepričan, da je samo politika vzrok za to, da na Ptuju še vedno ne stoji urgentni center.

"Stavkamo tudi zato, ker si bolniki iz Spodnjega Podravja zaslužijo ustrezno in kakovostno obravnavo in mislimo, da smo glede tega na slabšem v primerjavi z ostalimi deli države," je dejal Kostanjevec in povedal, da so delovnike prilagodili tako, da bodo ves teden zagotavljali 40-urno delo zdravnikov. Največ težav imajo z anesteziologi, danes sta v službi samo dva, medtem ko so običajno dva ali trije.

Kljub temu da v večini bolnišnic pravijo, da bi se lahko razmere zaostrile šele konec tedna, če se bo stavka nadaljevala, Kostanjšek pravi, da je na Ptuju kriza bila že zdaj, ko so bili normalni pogoji dela. Štirideseturni delovnik lahko pri njih povzroči katastrofo v dveh ali treh dneh. Na kirurškem oddelku je danes odpadel ves program, saj bi na dveh operacijskih mizah morali operirati deset bolnikov, a bodo vzeli samo nujne.

Čeprav je direktor bolnišnice Levanič v nehvaležnem položaju, po eni strani del zdravniškega ceha, po drugi pa mora zagotavljati nemoteno delo bolnišnice, je danes nedvoumno podprl napore svojih kolegov. Spomnil je na nekatere visokoleteče obljube o kakovostnih storitvah za bolnike, po drugi strani pa, še posebej v njihovi bolnišnici, bistveno premalo za to potrebnega denarja in kadrov.

"Razmere so na določenih segmentih res zelo kritične, zato je stavka izraz naše stiske. Ob tem stavka tudi razgalja najbolj šibke člene, saj je dejstvo, da tudi vsi izvajalci zdravstvenih storitev in direktorji zavodov niso v enakem položaju. Na Ptuju smo se znašli v zelo težkem položaju, zato še bolj podpiramo ta del stavke, ki je usmerjena v to, da zagotovimo vzdržen sistem in enakopravnost obravnave naših bolnikov," je dodal Levanič in spomnil na težave okoli gradnje urgentnega centra in podfinanciranosti v zadnjih letih.

Direktor ptujske bolnišnice je opozoril, da bi v primeru nadaljevanja stavke zaradi težav na anesteziologiji pri njih lahko začeli programi padati verižno. Že zdaj je načrtovani program operacij na kirurgiji vsaj prepolovljen, v celoti odpada ginekološki operativni program, bistveno zmanjšano bo tudi ambulantno delo. Bolnikom bodo skušali zagotoviti vsaj zakonsko določene storitve, a že konec tedna se sistem lahko zruši.