"Ustava in zakonodaja zagotavljata svobodo govora in tiska, vlada na splošno spoštuje ti pravici. Kljub temu se skozi leto ponavljajo poročila o posrednih vplivih vlade na medije“, piše v poročilu State Departmenta. Nadaljuje, da lahko posamezniki kritizirajo vlado zasebno ali javno brez povračilnih ukrepov, vlada tudi nima nobenega namena, da bi kritiko ovirala. "Vsekakor pa zakonodaja prepoveduje sovražni govor, posebej hujskanje k nestrpnosti in nasilju. Za sovražni govor je predvidena dveletna zaporna kazen. Čeprav policijska statistika ne kaže posebnega naraščanja sovražnega govora, pa nevladne organizacije in vladni uradniki opozarjajo, da na splošno narašča nestrpnost, zlasti antisemitizem in homofobija.“
Ameriško zunanje ministrstvo poudarja, da mediji niso izpostavljeni kazenskemu pregonu zgolj v primerih sovražnega govora, ampak tudi zaradi obrekovanja in sramotenja. Neodvisni mediji lahko izražajo različna stališča brez omejitev, mednarodni mediji lahko delujejo povsem svobodno. State Department opozarja na lansko poročilo Združenja novinarjev in publicistov, po katerem vlada stopnjuje pritiske na medije ter da državno tožilstvo vodi kazenske postopke zoper novinarje na zahtevo državnih in lokalnih funkcionarjev. Pri tem navaja policijsko preiskavo proti odgovornemu uredniku revije Reporter Silvestru Šurli, ker je kritiziral politično vpletenost ljubljanskega župana Zorana Jankovića pri gospodarskih poslih, in obtožnico proti novinarju Borutu Tavčarju zaradi satiričnega zapisa o odnosu mestne uprave do holdinga javnih podjetij v lasti Mestne občine Ljubljana.
Ameriško zunanje ministrstvo omenja tudi poročilo Medijske organizacije za jugovzhodno Evropo, da naj bi novinarja Blaž Zgaga in Matej Šurc prejela več anonimnih groženj zaradi njunega pisanja o sojenju v zadevi Patria. Prav tako poroča o samocenzuri medijev pri raziskovanju množičnih grobišč osumljencev kolaboracije z nacisti, ki so bili pobiti po drugi svetovni vojni. „Skoraj noben od domačih medijev čez leto ni poročal o odkrivanju množičnih grobišč, prav tako tudi ne o identiteti oseb, ki so bile odgovorne za poboje.“
Glede kaznovanja sramotenja javnih oseb pa omenja, da zakonodaja omogoča kazenski pregon v primeru škodovanja njihovemu imenu ali časti, ter navaja, da je bilo čez let nekaj takih postopkov. Zaključuje, da je ljubljansko okrožno sodišče odredilo finski televiziji plačilo 15.000 evrov nekdanjemu premierju Janezu Janši zaradi obtožbe, da je ta skupaj še z nekaterimi drugimi uradniki prejel podkupnino v zameno za dodelitev velikega posla finski obrambni družbi Patria. Sodišče je prav tako naložilo novinarju in televiziji YLE, da prekličeta obtožbe na slovenski in finski televiziji.
Izvirnik na povezavi:
http://www.state.gov/j/drl/rls/hrrpt/humanrightsreport/index.htm?dynamic_load_id=186405#wrapper