Vlada je sindikatom ponudila dve možnosti - ali petodstotno znižanje plač brez izplačil obrokov odprave plačnih nesorazmerij ali pa desetodstotno znižanje plač s tem, da bi letos izplačali obe četrtini odprave nesorazmerij. Po obeh scenarijih bi se masa plač za javni sektor letos znižala za pet odstotkov.
To je v primerjavi s prejšnjim predlogom za eno odstotno točko manj, v primerjavi s tem, kar je zapisano v predlogu zakona o konsolidaciji javnih financ pa 2,5 odstotne točke manj. Pri tem pa je vlada odprta za vse možnosti, kako naj se plače znižajo - ali linearno ali nelinearno ali pa kombinirano.
Sindikalna stran se do predloga še ni opredelila, počakala bo namreč, kaj bo v pogajanjih s konfederacijo stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja danes dopoldne ponudila vladna skupina pod vodstvom ministra za delo, družino in socialne zadeve Andreja Vizjaka.
Predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štukelj namreč opozarja, da vlada včasih daje vtis, da pri svojih predlogih popušča. "A ko enkrat preračunate, se to ne potrdi," je dejal. "Danes se o tem predlogu nismo opredeljevali in smo pustili, da slišimo tudi, kaj je z drugimi predlogi. Predvsem nas zanima, kakšen bo odgovor vlade na naše stavkovne zahteve," pravi.
Sicer pa se je koordinacija stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja, ki jo prav tako vodi Štrukelj, bila že včeraj pripravljena pogajati z Vizjakovo pogajalsko skupino. Ob tem je Štrukelj opozoril, da še vedno nimajo besedila zakona o uravnoteženju javnih financ, ki pa je podlaga za pogajanja. Vlada namreč še vedno ni objavila besedila omenjenega predloga zakona, čeprav so v petek napovedali, da bodo to storili predvidoma še danes.
A državni sekretar na ministrstvu za finance Aleš Živkovič včeraj ni znal pojasniti, ali bo pogajalska skupina pod Vizjakovim vodstvom danes pred konfederacijo stavkovnih odborov prišla z enakimi predlogi, kot so jih predstavniki vlade včeraj predlagali. Pravi namreč, da gre tam za "tematsko razširjene" pogovore. V tej luči je pojasnil le, da bo njihova skupina za pogajanja s sindikati glede znižanja plač ostala in se usklajevala še naprej. Spomnil pa je, da k stavki niso pristopili vsi sindikati in da se nikogar ne sme diskriminirati.
Štrukelj je sicer tudi po koncu včerajšnjih pogajanj dejal, da možnost za to, da bi pravočasno prišli do skupne besede in bi bila tako stavka dela javnega sektorja odpovedana, ostaja do zadnjega trenutka.
Premier Janša pa je medtem včeraj v odgovoru na poslansko vprašanje v državnem zboru zavrnil navedbe, da so predlagani varčevalni ukrepi radikalni, saj da so podobni tistim, ki so jih izvajale ali pa jih izvajajo druge države EU, ki so na podobni stopnji razvoja kot Slovenija.
Ob tem je poudaril, da varčevalni ukrepi niso predlagani zato, da Slovenija ne bi ostala socialna država, ampak zato, da bomo te pravice še sposobni financirati. Opozoril je tudi, da je v ukrepe vgrajen cenzus, kar pomeni, da ne bodo prizadeli državljanov, katerih dohodki ne dosegajo 64 odstotkov povprečne plače.
Sicer pa bo imela večina ukrepov, ki jih predlaga vlada, po njegovih besedah omejen čas trajanja, "kar pomeni, da bodo veljali toliko časa, dokler Slovenija ne bo znova dosegala dve- do triodstotne gospodarske rasti".
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije medtem opozarjajo, da predlagani varčevalni ukrepi ne prispevajo k zaposlovanju starejših oseb, temveč bo generacija delavcev, starejših od 55 let, z njimi ujeta v past nezaposljivosti.
Opozarjajo tudi, da bo predlagano skrajševanje obdobja za prejemanje denarnega nadomestila za brezposelne zelo povečalo revščino med starejšimi brezposelnimi.
"Vlada ne sprejema ukrepov, ki bi starejše brezposelne spravili nazaj v redno delovno razmerje, temveč jih puščajo v statusu brezposelnih in jih potiskajo v vedno večjo revščino," je na novinarski konferenci opozoril sekretar zveze za pravno področje in področje delovnih razmerij Andrej Zorko. "To je izgubljena generacija," je dodal.
Na težave zaradi varčevalnih ukrepov pa opozarjajo tudi rektorji slovenskih univerz. Dekan Ekonomske fakultete v Ljubljani Dužan Mramor je prepričan, da univerza ne bo prenesla tako drastičnih zmanjšanj financiranja. Univerza bo, če bodo ukrepi uveljavljeni, verjetno morala razglasiti insolventnost, nekatere fakultete bi izgubile mednarodne akreditacije, drastično bi bila prizadeta avtonomija univerze, verjetno pa bi uvedli tudi šolnine za drugo bolonjsko stopnjo.
Sicer pa se na ministrstvih nadaljujejo predstavitve medijem, v kakšnem obsegu in kam bodo varčevalni ukrepi zarezali. Včeraj je številke predstavil minister za pravosodje in javno upravo Senko Pličanič. Kot je dejal, se ministrstvu, ki ga vodi, z rebalansom glede na lani sredstva zmanjšujejo za dobrih 16 milijonov evrov.
Ministrstvo bo tako imelo letos na voljo 181,4 milijona evrov, od katerih je več kot polovica namenjena za plače 4008 zaposlenih na ministrstvu, upravnih enotah, Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij in Inšpektoratu za javno upravo. To je sicer 7,5 milijona evrov manj kot v letu 2011. Za 1,5 milijona evrov se bodo zmanjšali materialni stroški ministrstva, za investicije pa bodo porabili 9,4 milijona evrov.