Nadzorni svet NLB je danes na seji sprejel ponujen odstop prvega moža banke Draška Veselinoviča, kdaj naj bi Veselinovič zapustil krmilo NLB, pa ni znano. Veselinovič je izrazil presenečenje nad odločitvijo nadzornikov, da sprejmejo njegov odstop, ker je, kot pravi, svoje odločitve sprejemal skladno z veljavnimi predpisi in v dobro banke.
Kot je v pisnem sporočilu za javnost zapisal Veselinovič, se je za odstop odločil v dobro banke, ker je želel zaščititi interese Nove Ljubljanske banke (NLB) in prispevati k umiritvi razmer, ne pa zato, ker bi naredil karkoli narobe. "Vse svoje odločitve od prvega dne nastopa mandata dalje sem sprejemal kot strokovnjak, skladno z veljavnimi predpisi in v dobro banke, zato me odločitev nadzornega sveta banke po svoje preseneča," je zapisal. Ob tem dodaja, da zato, ker je sam ponudil odstop, ne bo prejel nobene odpravnine.
Na vest o odstopu Veselinoviča sta se odzvala finančni minister Franc Križanič in minister za gospodarstvo Matej Lahovnik. Križanič samega odstopa ni želel komentirati, je pa v izjavi za medije ob robu seje DZ dejal, da bo po imenovanju novega nadzornega sveta NLB objavljen javni razpis. Zdajšnjemu nadzornemu svetu se mandat izteče konec junija. Ob tem je finančni minister poudaril, da NLB deluje stabilno, je kakovostna, s stabilnim lastništvom, država pa ji stoji ob strani.
Lahovnik pa je dejal, da je sedanji nadzorni svet imenoval Veselinoviča na mesto prvega moža NLB. Zato je tudi prav, da, če so isti nadzorniki ocenili, da za Veselinovičev odstop obstajajo razlogi, tega tudi sprejmejo. Lahovniku se tudi zdi pomembno, da bo pred imenovanjem novega predsednika uprave izveden javni razpis in bodo uresničene zaveze pred volitvami, da bodo imenovanja pregledna in v konkurenčnih pogojih, in sicer za vse kandidate, ki izpolnjujejo pogoje.
Veselinovič je vodenje NLB prevzel 1. februarja, že sam postopek njegovega imenovanja na čelo NLB brez javnega razpisa pa je v politiki sprožil številne polemike, pa tudi Banka Slovenije je tedaj menila, da je bil postopek izbire začet prepozno in izpeljan neustrezno.
Veselinovič je 21. aprila ponudil odstop, in sicer zaradi reprogramiranja 130 milijonov evrov vrednega posojila Infond Holdingu, ki je večinski lastnik Pivovarne Laško in z Laškim tudi polovice Mercatorja, sam Infond Holding pa preko povezanih podjetij obvladuje prvi mož Laškega Boško Šrot. Podaljšanje posojila za 45 dni je dvignilo veliko prahu tudi zato, ker je zavarovano z delnicami Mercatorja in Pivovarne Laško. Finančni minister Franc Križanič je 16. aprila, preden je NLB potrdila podaljšanje posojila, omenjal možnost zasega zastavljenih delnic. Tedaj je tudi izrazil prepričanje, da zamenjava Veselinoviča na čelu NLB ni potrebna.
Reprogram posojila, ki se izteče čez približno dva tedna, je pretresel razmere v koaliciji, saj je koalicijska stranka Zares ocenila, da je šlo za reprogramiranje t.i. tajkunskih kreditov Infond Holdingu, gospodarski minister Matej Lahovnik pa je celo dejal, da bi se lahko na seji sveta stranke pojavilo vprašanje izstopa iz koalicije.
Nadzorniki NLB naj bi o ponujenem odstopu Veselinoviča odločali že na seji konec aprila, do katere pa zaradi težav pri zagotavljanju sklepčnosti ni prišlo.
Na današnji seji so nadzorniki tudi potrdili sklic skupščine banke, ki bo 30. junija. Nadzorni svet se je tudi seznanil s poslovanjem NLB in NLB skupine v prvem letošnjem četrtletju, ko je skupina NLB ustvarila za 3,8 milijona evrov dobička pred davki, matična družba pa za 13,4 milijona evrov.
Navkljub zaostrenim razmeram na mednarodnih finančnih trgih, je NLB konec prvega četrtletja v primerjavi z začetkom letošnjega leta za dva odstotka povečala obseg kreditiranja, tako da je bilančna vsota matične banke dosegla 14,8 milijarde evrov, na ravni skupine pa 19 milijard evrov.
Nadzorniki NLB, ki kot omenjeno konec junija končujejo mandat, so se odločili, da razkrijejo podatke o svojih prejemkih v letih 2005 - 2008. Kot so zapisali, je 15 članov nadzornega sveta za delo v letu 2004 dobilo skupaj 14.818,33 evra, za delo v letu 2005 21.688,11 evra, za delo v letu 2006, po uveljavitvi uredbe vlade o višini prejemkov članov nadzornega sveta, pa je 17 članov prejelo 236.206 evrov. Za delo v letu 2007 pa je 13 članov prejelo 215.670 evrov.
