Sporočilo za ustavne sodnike: Odločajo naj ljudje

Ustavni sodniki so se na javni obravnavi seznanili s podrobnostmi, ki so jih zanimale v povezavi z zahtevo DZ za presojo posledic, ki bi jih lahko imela zavrnitev pokojninske reforme na referendumu. Predsednika sodišča Ernesta Petriča je med drugim zanimalo, kakšni so načrti vlade za soočenje z neplačevanjem prispevkov v pokojninsko blagajno.

Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je v odgovoru na vprašanje predsednika sodišča poudaril, da prav novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju prepoveduje odlog prispevkov. Zavarovanci pa v primeru, če jim delodajalec prispevkov ne bo vplačal, pri delovni dobi kljub temu ne bodo prikrajšani, je pojasnil.

Minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari je poudaril, da podjetje, ki zaposlenemu ne more izplačati bruto plače, ne sme delovati. "Prepoved odloga je tako na mestu," je dejal. Napovedal pa je tudi, da bo vlada za zmanjšanje plačilne nediscipline v četrtek sprejela nekaj novih ukrepov, ki bodo med drugim posegli na področje davka na dodano vrednost in javnih naročil.

Ustavno sodnico Etelko Korpič Horvat so zanimali natančni podatki o izdatkih za pokojninsko blagajno, ki gredo iz državnega proračuna. Minister Gaspari je dejal, da gre zdaj za pokojnine sicer manj kot 11 odstotkov BDP, vendar bo ta delež naraščal. "Če se bo povečal preko 11 odstotkov, bo breme za narodno gospodarstvo preveliko," je poudaril.

Minister Svetlik je opozoril, da je veljavni pokojninski zakon na preizkušnji že zadnji dve leti. Tako za leto 2010 kot za 2011 je namreč usklajevanje pokojnin določeno v interventnem zakonu.

Veljavni zakon določa, da se odmerni odstotek za začetne pokojnine znižuje, je dejal minister. To po njegovih besedah pomeni, da je vsako leto več upokojencev, ki pridejo na mejo socialnega minimuma in številni morajo dobiti varstveni dodatek, da lahko preživijo. "Če se novi zakon ne uveljavi, se bo to nadaljevalo," je opozoril. Po novem pokojninskem zakonu je namreč odmerni odstotek določen pri 80 odstotkih in se ne spreminja, je pojasnil.

Ustavna sodnica Jadranka Sovdat pa je glede na opozorila sindikatov, da bi morala pokojninska reforma za daljše ostajanje v delovni aktivnosti poudariti bonuse, vprašala, zakaj ni možno doseči ustreznih učinkov z bonusi.

Minister Svetlik je opozoril, da so predlogi sindikatov pomenili ohranjanje zdajšnjega stanja, kar pa, kot je dejal, "ni vzdržno". "To ni prilagajanje novim razmeram. Zdaj živimo dlje in dlje ohranjamo psihofizično kondicijo," je poudaril.

Podaljševanje delovne aktivnosti za tri leta oz. zviševanje starostne meje za upokojitev na 65 let je po njegovem mnenju ustrezen ukrep. "Novi standard v Evropi je 67 let," je povedal.

Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič pa je že uvodoma dejal, da morajo biti ukrepi prijazni do ljudi. Zdajšnja reforma ne upošteva zdravja starejših in trga delovne sile, na katerem ni delovnih mest za starejše. Je nečloveška do večine, ki ne bo zmogla izpolniti zaostrenih pogojev za upokojitev, je opozoril.

Državni zbor se je za posredovanje zahteve za ustavnosodno presojo odločil 11. januarja, 12. januarja pa so zahtevo poslali na ustavno sodišče. Instrukcijski, torej okvirni rok, v katerem mora sodišče odločiti, je 30 dni po vloženi zahtevi. Po pojasnilu generalnega sekretarja ustavnega sodišča Erika Kerševana je odločitev možno pričakovati, kolikor se le da hitro po končani obravnavi.