Po ponedeljkovi napovedi predsednika Türka, da bo nekatere kandidate za slovenske veleposlanike potrdil, nekatere pa zavrnil, je že premier Janez Janša dejal, da "ne ve, kaj bodo na to napoved rekli ustavni pravniki". Tedaj je Janša zagotovil, da je vlada v skladu z zakonom in ustavo končala svoj del procedure, izrazil pa je pričakovanje, da bodo tako ravnali tudi drugi.
Predsednik Türk pa je v današnjem sporočilu za javnost pojasnil, da je doslej prejel devet predlogov za odpoklic veleposlanikov in šest predlogov za imenovanje novih. Toda posredovani predlogi niso vsebovali nobene obrazložitve in niso imeli priloženih podatkov, iz katerih bi bilo razvidno, da so izpolnjeni zakonsko določeni pogoji za odpoklic oziroma imenovanje veleposlanika, piše v sporočilu za javnost iz urada predsednika republike.
Türk je pri tem izrazil pričakovanje, da bodo v kratkem podane tudi uradne obrazložitve predlogov vlade, da se bo postopek pravno pravilno nadaljeval in zaključil. Sicer pa bo najprej odločil o predlaganih odpoklicih veleposlanikov in ko bo postopek odpoklicev sedanjih veleposlanikov končan, bo šele mogoče odločiti o imenovanju novih veleposlanikov v teh državah, je pojasnil.
Türk se je odzval po današnjem relativno obsežnem pravnem mnenju o pravicah in dolžnostih predsednika republike pri imenovanju veleposlanikov, ki ga je danes na spletni strani objavilo zunanje ministrstvo in pod katerega sta se podpisala strokovnjaka za ustavno pravo, profesor dr. Igor Kaučič in asistent dr. Saša Zagorc. Pravnika v tem mnenju med drugim ugotavljata, da čeprav slovenska ustava določa, da predsednik republike postavi in odpokliče veleposlanike, te določbe ni mogoče razlagati tako, da bi to lahko počel povsem samostojno, torej brez sodelovanja drugih organov.
Veleposlanike namreč v skladu s slovensko zakonodajo imenuje vlada, odbor državnega zbora opravi pogovor s kandidatom, predsednik pa izda ukaz o imenovanju veleposlanika in mu izda poverilna pisma, potem ko je ta dobil privolitev oz. agreman države sprejemnice. Toda brez medsebojnega tvornega sodelovanja med vlado in predsednikom republike ni mogoče imenovati veleposlanikov, saj predsednik ne more imenovati osebe, ki mu jo vlada ni predlagala v imenovanje, po drugi strani pa lahko predsednik predlog vlade tudi zavrne, piše v mnenju.
Drug drugemu predsednik in vlada tako ne moreta vsiliti nobenega kandidata, zato je postavitev veleposlanika možna le v postopku medsebojnega dogovarjanja in sodelovanja, menita pravnika. Dodajata, da ima predsednik vsekakor pravico do zavrnitve kandidata, če je prišlo do kršitev v postopku, medtem ko je vprašanje, če mu je to mogoče priznati tudi pri vsebinski presoji primernosti kandidata za veleposlanika.
Slednje je po mnenju Kaučiča in Zagorca možno le glede na tiste okoliščine in pretekla dejanja kandidata, ki neposredno in vsebinsko opredeljujejo njegov diplomatski profil, ne pa glede na objektivne dejavnike, ki niso neposredno povezani z njim (npr. parlamentarne volitve, posebne razmere v državi pošiljateljici in sprejemnici ipd.), oziroma na subjektivne dejavnike, ki se ne nanašajo na opravljanje diplomatskih nalog (npr. članstvo v političnih strankah).
Po mnenju obeh pravnikov je tako naloga predsednika republike pri postavitvi veleposlanikov predvsem v skrbi za zakonitost postopka in v spoštovanju načel pravne države, kar je tudi praksa v primerljivih pravnih ureditvah. Po njunem mnenju gre bolj za predsednikovo dolžnost kot pa pravico.
Vendar to po mnenju obeh strokovnjakov še ne pomeni, da predsednik republike ne sme izraziti pomislekov o primernosti in strokovni usposobljenosti posameznega kandidata za veleposlanika in jih ustrezno obrazložiti. Vendar pa bi moral svoje zadržke ali pomisleke izraziti nemudoma, da bi dal pristojnemu organu vedeti, da predhodno neformalno soglasje o kandidatu za veleposlanika ni doseženo. Ta vprašanja pa bi bilo treba rešiti v predhodnih neformalnih usklajevanjih med MZZ in predsednikom, kot to določa tudi zakon o zunanjih zadevah.
Türk je sicer v svojem sporočilu za javnost še odgovoril, da se zavzema za vzpostavitev doslednega spoštovanja pravnega reda in predpisanih postopkov. Kot meni, bi morala biti država z doslednim spoštovanjem pravil vzor slovenskim državljanom, od katerih sama zahteva natančno upoštevanje veljavnih predpisov. "To velja tudi za tiste postopke, v katerih sodeluje predsednik republike v okviru svojih ustavno predpisanih pristojnosti in s tem povezane odgovornosti," so še zapisali v Türkovem uradu in dodali, da bo predsednik k presoji predlogov kandidatov za veleposlanike "pristopil z vso skrbnostjo, saj se pridružuje prizadevanjem za čimbolj kakovostno in strokovno delovanje slovenske diplomacije".
