Predvolilna kampanja poteka v poudarjanju osebnosti strankarskih liderjev, kar bo prišlo še bolj do izraza, ko bodo začeli nastopati na televizijskih soočenjih. Na POP TV so tako kopja prejšnji teden že prekrižali predsedniki vseh parlamentarnih strank. Janez Janša je na njem še utrdil položaj, ki mu pripada kot predsedniku vlade, Gregor Golobič pa bi v finišu kampanje lahko ogrozil sicer že nekaj časa nesporno prvenstvo Boruta Pahorja na levi sredini.
Na volitvah so bo za poslanske sedeže potegovalo 19 strank. Število vloženih list je 17, vendar vse ne nastopajo v vseh volilnih enotah, kandidatov pa je krepko čez tisoč. Stranke so prejšnji teden predvsem po volilnih enotah predstavljale svoje kandidate. Ker iščejo podporo v posameznih volilnih okrajih, so se večinoma osredotočili na lokalne teme, ta teden pa bo tudi še več televizijskih in radijskih soočenj, na katerih bodo prišle v ospredje nacionalno pomembne teme.
Spopad za levo volilno telo
Dosedanja kampanja dokazuje, da predsednik SD s svojimi nastopi res pušča veliko prostora za druge opozicijske stranke oziroma voditelje, zato je morda celo nekoliko nepričakovano nastalo vprašanje, ali bo v prihodnjih dneh sploh še zdržal na položaju vodje levega tabora. Na poptevejevskem soočenju predsednikov strank je imel bolj opraviti sam s sabo, s svojim počutjem in znojem, ki mu je lil po obrazu. Mnogi se sprašujejo, kako je za Pahorja, po razmeroma suverenem in po splošnem mnenju celo presenetljivo odločnem nastopu v soočenju s predsednikom vlade v Tarči nacionalne televizije, to sploh mogoče. Tudi sam je dobro čutil, da se mu nastop ni posrečil in zato v komentarju izida merjenja dejal: »Jutri je nov dan.« To je sicer naslov ene od knjig zgodovinarja Boža Repeta.
Očitno Janši ustrezajo tudi takšna »množična« soočenja, na katerih lahko izpade podobno suvereno kot včasih Janez Drnovšek. Janša je imel na soočenju največ opraviti z vračanjem žogice in odgovori na replike izzivalcev. Pokazalo se je, da bo predvsem v duelih z Golobičem moral biti natančnejši. No, vsi predsedniki so bodo v takšni sestavili srečali le še enkrat. Golobič je sicer prejšnji teden skupaj s Kresalovo zavrnil soočenje z Janšo na spletnem portalu vest. si, ker naj bi ta »izsiljeval soočenje med izključno njim na eni strani in predsedniki treh opozicijski strank Zares, LDS in SD na drugi strani.«
V preteklih dneh je za nekaj isker na levici med SD in Zares poskrbel podpredsednik SD Igor Lukšič z izjavo, da »glas za SD pomeni glas proti SDS.« Golobič jo je označil kot »strankarsko motivirano in marketinško potezo« in dodal: »Če se izbiro na volitvah izvede zgolj z opredelitvijo za eno ali drugo stranko, obstaja nevarnost, da se zamenjajo obrazi, vsebina pa ne.« Predsednica LDS Katarina Kresal je bila ostrejša: »Žal te vrste izjave niso v duhu dogovorov. V LDS pravimo, da sestavljajo alternativo vse tri stranke skupaj.« Zadrega strank na levici je v tem, ker niso bile pripravljene skleniti bolj zavezujočega dogovora, ki bi ga potrdili tudi organi stranke. Tako se povsem predvidljivo nadaljuje spopad za levo volilno telo in kršenje 'sporazuma o nenapadanju'. »Smo tisti, ki moramo absolutno premagati Janeza Janšo, ker zgolj absolutni izkupiček lahko prinese najvišjo stopnjo legitimnosti mandatarju za sestavo nove vlade,« je tako v Delu svoje besede pojasnjeval Lukšič. Raziskave javnega mnenja, ki se nekoliko razlikujejo (tudi zadnje Delova), kažejo še vedno na precejšnjo prednost SD pred Zares.
Predsednika Golobič in Pahor dajeta tudi različne izjave o tem, komu bo pripadlo sestavljanje vlade. Pahor je dejal, da bo vlado sestavila tista stranka, ki bo zmagala na volitvah, zmaga SD pa je edini porok za spremembo vlade. Posvaril je pred »iluzijo, da bo stranka predsednika vlade relativna zmagovalka volitev, ne bo pa mogla sestaviti vlade, ker bodo imele večino levosredinske stranke.« Tudi ta Pahorjev trud, postaviti se na čelo levice, ni ostal brez Golobičevega odgovora: »Relativna zmaga je relativna zmaga, vlada pa mora imeti absolutno večino.«
VEČ V TISKANI IZDAJI
