Kontinuitetni levosredinski politični tabor je med letoma 1992 in 2004 povsem obvladoval slovensko politiko. LDS je bila zrela za poraz že leta 2000, če ne bi bilo Bajukove vlade. Po padcu vlade Janeza Drnovška dobre pol leta pred rednimi volitvami ni dosti manjkalo, da bi Janševa SDS na predčasnih volitvah s trona vrgla LDS Janeza Drnovška in Gregorja Golobiča. Bajukova vlada je nastala zaradi vztrajanja SDS pri uveljavitvi večinskega volilnega sistemu, ki se ji je nato pridružila še Bajukova Nova Slovenija. Za večinski volilni sistem ne SKD in ne SLS nista bili zagreti, ker sta menili, da SDS s tem uzakonja predvolilne koalicije pod njenim primatom. Drnovškova vlada je tako jeseni leta 2000 dobila še četrto podobo, SDS pa je zmagala šele potem, ko je Drnovšek vlado prepustil Antonu Ropu.
Med vladanjem Janeza Janše se je nestabilnost levega političnega pola le še stopnjevala. Pred vsakimi volitvami njegovo ozadje proizvede vedno več novih strankah. Eksperimentiranje se začne z NLP, nedolžno, lepo in pametno Katarino Kresal, ki naj bi oživila LDS, in nadaljuje z Golobičevem Zares – novo politiko starih članov LDS. Po padcu Pahorjeve vlade je bila jeseni leta 2011 Slovenija pripravljena na prihod rešitelja. Ko je Zoran Janković napovedal ustanovitev PS, se je opogumil in šel na svoje član strokovnega sveta najmočnejše opozicijske stranke Gregor Virant. V mesecu in pol od ustanovitve sta se v državnem zboru znašli dve novi stranki, Pozitivna Slovenija in Državljanska lista. S 36 (28 + 8) poslanci sta zasedli 40 odstotkov parlamenta, kar pomeni, da je bilo zamenjanih prav toliko poslancev. Prispevek teh strank h konsolidaciji političnega prostora je bil porazen. Januarja lani je DL z ultimatom prva napovedala odhod iz Janševe vlade, PS pa je zrušila naslednjo vlado, ker se ni mogla dogovoriti sama s sabo. Novinki, ki sta zavzeli dve petini politične arene, sta spodnesli dve vladi. Že hiter pogled v programe novih strank ne kaže, da bo z novinci, ki se bodo prebila v državni zbor ali celo osvojili oblast, kaj drugače.
Spomladi leta 2014 je bila Slovenija vnovič v pričakovanju nastopa novega rešitelja, ki bo združil razbito levico. Po zmagi desnosredinskih pomladnih strank na evropskih volitvah tako Spomenka Hribar poziva, naj se za božjo voljo že povežejo, da ne dočakajo novega poraza. Zdaj gremo, svari Hribarjeva, »kakor ovce v Janševo štalo«. Levica bi sel lahko kaj naučila iz predvolilne koalicije Demosa. Prva sta s predvolilno koalicijo (»socialdemokratski blok za vse generacije«) po tej poti stopila novi predsedujoči SD Dejan Židan in predsednik Desusa Karl Erjavec.