Jocu Pečečniku kljub prilizovanju levemu trojčku po volitvah 2008 ni uspelo obnoviti Plečnikovega stadiona, si je pa od naveze z Zoranom Jankovićem pridobil druge koristi.
»Projekt Stožice« je kljub velikim finančnim nejasnostim začel obratovati lansko poletje, bežigrajski stadion pa je še zelo negotova zgodba, za katero še ni jasno, kako se bo končala. Ugotavljamo pa, da je med glavnim investitorjem Jocom Pečečnikom in županom Zoranom Jankovićem nekaj vzporednic, ki so tako ali drugače povezane s Plečnikovim stadionom. K temu je svoj piskrček pristavilo tudi podjetje Taxgroup v lasti družine Šešok.Podjetnik Pečečnik, ki je v ZDA izvozil svoj Elektronček, je sicer v slovenski javnosti zaslovel s projektoma, ki sta na noge spravila vso slovensko športno javnost. Ko je nogometna Olimpija tavala v globinah slovenskega polprofesionalnega nogometa, je Pečečnik s projektom Interblock želel slovenski klubski nogomet popeljati med evropsko elito. Projekt ni bil uspešen, Interblock danes igra v drugi slovenski ligi.
Drugi veliki načrt, ki si ga je pri nas postavil Pečečnik, je bežigrajski stadion. Danes je pogled na stadion za Bežigradom dokaj klavrn, po dogodkih pa lahko sklepamo, da sta bila župan in podjetnik večkrat v stiku. Prav okoli tega se suče zgodba, ki vam jo bomo predstavili.
Na začetku je bila »le« obnova
Vse se je začelo pred več kot tremi leti. Natančno takrat, ko je mestni svet pooblastil župana Zorana Jankovića za podpis družbene pogodbe za Bežigrajski športni park (BŠP), d. o. o. Gre za projekt, v katerega sta poleg Mestne občine Ljubljana (MOL) vstopila še podjetje GSA, ki mu načeljuje podjetnik Joc Pečečnik, in Olimpijski komite Slovenije (OKS). BŠP je dobil obliko družbe z omejeno odgovornostjo z osnovnim kapitalom v višini 20.376.637 evrov. Večinski družbenik je prav Pečečnik.
Njegov GSA je namreč »dobil« 59 odstotkov deleža z vložkom v višini 12.022.215 evrov. MOL je v projekt vložil 5.705.458 evrov, kar ustreza 28 odstotkom družbeništva v BŠP. OKS je nazadnje lastnik preostalih 13 odstotkov omenjene družbe, kar finančno pomeni 2.648.962 evrov. Vložek je bil deloma v denarni obliki, deloma pa v obliki zemljišč. Vsi trije partnerji so skupaj prispevali za 45.471 kvadratnih metrov zemljišča, ki v naravi pomenijo kompleks Plečnikovega stadiona za Bežigradom.
V družbeni pogodbi je zapisano, da se BŠP ustanavlja »zaradi uresničitve skupnega interesa izvedbe projekta obnove Plečnikovega stadiona za Bežigradom in po njegovi obnovi za njegovo upravljanje s ciljem razvoja nogometa.« (1. člen družbene pogodbe). To pomeni, da je bil začetno predviden le omejen poseg v prostor: termin »obnova« v tem primeru namreč označuje »investicijska vzdrževalna dela«. To lahko sklepamo iz 209. člena zakona o graditvi objektov, ki je bil v Uradnem listu objavljen 21. septembra 2004. Gre torej za »preprosto« obnovo stadiona, ki nikakor ne vključuje morebitnih novih gradenj ali novih pozidav.
VEČ V TISKANI IZDAJI