Spet o spremembah referendumske zakonodaje

Stranke predlagajo predvsem zaostrovanje pogojev za razpis ter za veljavnost rezultata referenduma.

Največja koalicijska stranka SDS predlaga ustavno spremembo, s katero brez referenduma ne bo mogoče spremeniti odločitve, ki je bila prav tako sprejeta z referendumom.

V Pozitivni Sloveniji predlagajo, da bi razpis referenduma lahko zahtevali samo volivci, za določene primere oziroma zakone pa bi po tem predlogu z ustavo že vnaprej izključili možnost referendumskega odločanja.

Podobno se za omejitev vlaganja referendumskih zahtev zavzemajo v SD. To možnost bi odvzeli politiki, medtem ko pri določitvi minimalne udeležbe za veljavnost referenduma opozarjajo na previdnost.

Nasprotno v Listi Virant predlagajo, da se za zakonodajni referendum kot naknadni zavrnitveni referendum predpiše minimalna (vsaj 40-odstotna) udeležba volivcev, da bi na referendumu obveljala izglasovana odločitev.

S tem, da se poslancem odvzame možnost zahteve referenduma in predpiše minimalno udeležbo volivcev za veljavnost referenduma, se strinjajo tudi v DeSUS. Zvišali bi še predpisano minimalno število volivcev, ki lahko referendum zahtevajo.

V SLS so za jasnejšo opredelitev, o katerih vsebinah ne smemo odločati na referendumu, kot tudi proti določitvi kvoruma za veljavnost referenduma. V stranki podpirajo predlog, da se možnost zahteve referenduma odvzame poslancem, so se pa pripravljeni pogovarjati tudi o tem, da se minimalno število poslancev za zahtevo referenduma zviša.

Prav slednje predlaga NSi, in sicer, da bi lahko referendum predlagalo ali najmanj 60 poslancev ali pa 40.000 volivcev. Tudi v NSi so proti določitvi minimalne udeležbe za veljavnost referenduma.

Parlamentarne stranke so na pobudo predsednika DZ Gregorja Viranta že februarja predložile svoje predloge za ustavne spremembe, 20. marca pa so se predstavniki strank z Virantom prvič posvetovali tudi o tem, o katerih predlogih lahko dosežejo soglasje in jih podprejo z dvotretjinsko večino v DZ.

Virant in večina strank ocenjujejo, da lahko poleg nekaterih drugih ustavnih sprememb soglasje dosežejo tudi glede sprememb referendumske zakonodaje.

Referenduma o družinskem zakoniku se je sicer v nedeljo udeležilo 30 odstotkov volivcev.