Sosedje z vojsko na meje, Cerar pa na dopustu

Slovenija je za arabske in afriške migrante, teh je velika večina, zgolj tranzitna država. Tako je bilo lani v času največjega migrantskega vala, tako je za zdaj. Vse bolj postaja tudi država, v kateri prišleki zaprosijo za azil, se odpočijejo in opremijo za nadaljevanje poti v »obljubljene« države, večinoma Nemčijo in Švedsko. V teh državah imajo sorodnike, hkrati vedo, da imajo zelo malo možnosti, da bi jim slovenski organi priznali status begunca. To dokazujejo tudi številke. Po zadnjih podatkih ministrstva za notranje zadeve (MNZ) so letos prejeli 651 prošenj za mednarodno zaščito (617 v kontekstu migrantske krize, 34 v kontekstu relokacij), lani 277. Status je bil priznan 69 osebam, lani je bilo takih 45, večina pa je preprosto izginila.

Čakajoč na roj migrantov

Letošnji migrantski val, ki se ga pričakuje v naslednjih tednih, lahko dosedanjo prakso obrne na glavo. Vse je odvisno od turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, ki grozi, da bo proti EU poslal skoraj tri milijone ljudi, ki jih po dogovoru z Brusljem gosti Turčija. Takega navala pa brez uporabe sile ne bo mogoče ustaviti. Da iz Turčije prihaja vse več migrantov, na grških otokih že čutijo. Najnovejši podatki Agencije ZN za begunce (UNHCR) to tudi uradno potrjujejo. V prvih devetih dneh avgusta je na grške otoke ilegalno vsak dan v povprečju prišlo 94 migrantov. To je 64 več, kot je znašalo dnevno povprečju v enakem času julija in 34 več, kot je bilo julijsko dnevno povprečje. Za zdaj gredo (na grških otokih čaka na registracijo več kot 10.000 prišlekov, vseh migrantov v Grčiji je okoli 60.000) zaradi Makedonije, ki je neprodušno zaprla mejo z Grčijo, večinoma najprej v južno Italijo, toda, tako pravijo poznavalci, utegnejo ob povečevanju prihodov pritisniti na makedonsko mejo in znova odpreti tako imenovano balkansko pot.

NADALJEVANJE ČLANKA V TISKANI IZDAJI REPORTERJA, KI JE NA VOLJO PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV