Pred odločilnim tednom kampanje pred referendumom o arbitražnem sporazumu, ki bo 6. junija, je danes premier Borut Pahor na soočenju s predsednikom SDS Janezom Janšo na POP TV menil, da imajo volivci na referendumu priložnost, da glasujejo za prihodnost, za pravično mejo. Janša pa je h glasu proti pozval vse, ki imajo dvome.
"Volivcem je naloženo težko breme. Ampak tako ko v zadnjih 20 letih se bodo tudi tokrat odločili pravilno - jaz sem prepričan - in zaokrožili projekt osamosvajanja," je dejal premier Pahor. V sporazumu so po njegovih besedah na pošten način določili "mejo z južno sosedo in ustvarili pogoje za trajen in pravičen mir," odprli pa si bomo tudi možnosti za okrepitev ugleda kot države, ki zna najtežje probleme reševati po mirni poti, "da se lahko posvetimo blaginji, kar je bil cilj osamosvojitve", je dejal.
Imamo enkratno možnost, da glasujemo za sporazum, ki ga prej v 19 letih ni bilo mogoče izpogajati. "Samo še 'ja' državljanov in državljank manjka, da bi rešili vprašanje, ki je 18 let obremenjevalo odnose, zdaj pa jih bo razbremenilo," je dodal.
Janša meni nasprotno. Opozoril je, da "ne bo popravnega izpita". "Kdor je v dvomih, naj glasuje proti. S tem se odpira možnosti za bistveno boljši rezultat," je dejal.
"Sporazum nima pozitivne bilance. Tukaj ne gre za vprašanje, kaj lahko dobimo in kaj lahko izgubimo, gre samo za vprašanje, koliko lahko izgubimo. Ta sporazum Sloveniji v nobenem primeru ne more dati več, kot imamo danes in kot smo imeli ob osamosvojitvi. Še slabše je, saj ta sporazum Sloveniji ne more zagotoviti niti tega, kar že imamo," je dejal Janša. Po njegovem mnenju gre za vprašanje "kolikšen del Piranskega zaliva lahko izgubimo, koliko slabši status od teritorialnega izhoda v mednarodne vode bomo dobili s tem stikom, ki je lahko kar koli".
Janša je ob tem poudaril, da je treba alternative sporazumu "najprej uskladiti doma" in ne tako kot sedanja vlada, ko je "najprej dosegla sporazum s Hrvaško, nato pa je skušala doseči neko soglasje doma" in dosegla sporazum, "ki bi lahko dosegla katerakoli vlada doslej, torej odločanje o meji po mednarodnem pravu". Vlado oziroma premiera je obtožil "soliranja", ki je narod potisnila v razdeljenost, kar se ne bi smelo zgoditi.
Pahor je to zavrnil z besedami, da so se o sporazumu pogovarjali z opozicijo in se tudi "dogovorili za nadaljevanje blokade pristopnih pogovorov (Hrvaške), dokler vprašanja meje ne rešijo". Pogovarjali so se - tako Pahor - o modalitetah rešitve. Pri tem pa so imeli različna stališča in dodal, da tudi sporazuma Drnovšek-Račan "niso vse stranke podprle. Tako so v vladi morali odločiti, ali bodo rešili vprašanje in izkoristili "okno priložnosti".
Pahor je menil, da bi haaško Meddržavno sodišče, za kar sta se s takratnim hrvaškim premierom Ivom Sanaderjem načelno z Janšo leta 2007 dogovorila na srečanju na Bledu, veliko slabše rešilo vprašanje meje, tudi če bi upoštevalo načelo zunanje pravičnosti.
Če so alternative tako jasne, je Janšo še vprašal, zakaj, ko je bil on predsednik vlade štiri leta, niso rešili vprašanja meje in dosegli dogovora, saj so za razliko od njegove vlade imeli podporo opozicije. Vprašal ga je tudi, zakaj so leta 2005 sprejeli brionsko deklaracijo z izhodiščem 25. junija 1991, in zakaj se s Sanaderjem nista odločila za vrnitev k sporazumu Drnovšek-Račan.
Janša je poudaril, da je bila brionska deklaracija "deklaracija o izogibanju incidentom", ki je "vračala stanje na dan osamosvojitve, ko je veljala takšna ureditev, kot smo jo zapisali tudi v temeljno ustavno listino (TUL)". Poudaril je, da so z njo odpravili samo enostranske korake, sporazum Drnovšek-Račan pa je dvostranski sporazum, torej se mu niso odpovedali.
Ob tem je Pahorja obtožil, da ga "pravzaprav sprašuje, zakaj že mi nismo pred vami kapitulirali". "Ker vi ste kapitulirali, pristali ste na hrvaško zahtevo na določanje meje po mednarodnem pravu", je dejal Janša. Problem enostranskih dejanj je prisoten že od leta 1992, je poudaril, tako da bi druge štiri vlade, v katerih je bil večinoma Pahor, lahko rešile ta problem.
Pravična meja pa bi po oceni Janše bila, če bi Slovenija imela tisto, kar je zapisano v TUL in ob tem postavila jasno zahtevo po katastrski občini Savudrija, saj je Piranski zaliv celota. Morala pa bi Hrvaška najprej spoštovati stanje na dan 25. junija 1991.
Pahor je poudaril, da je arbitražni sporazum boljši od sporazuma Drnovšek-Račan, saj "ne dela kompromisov". "Ob natančni nalogi arbitražnemu sodišču, da določi stik z odprtim morjem, nalaga tudi, da upošteva nekatera načela pravičnosti".
Na vprašanje Pahorja, ali bodo v primeru padca sporazuma na referendumu blokirali hrvaška pristopna pogajanja z EU "že takoj" ali ko bodo v DZ glasovali o pristopni pogodbi Hrvaške, pa je Janša odgovoril, da ni Slovenija tista, ki blokira Hrvaško. Hrvaška je tista, "ki že 18 let blokira Slovenijo in njen izhod na odprto morje," je dejal Janša.