Šoltes: Več slovenskih občin zagotovo živi na kredit

"Smo na točki, ko to ni več vprašanje ene ali dveh občin," je na vprašanje, kako daleč smo od javnofinančnega zloma občinskega sistema, odgovoril Šoltes. Kot je dejal, njihovi regijski posveti kažejo, da ima veliko županov resne finančne probleme, saj jim država nalaga obveznosti in pri tem ne razlikuje med malimi, srednjimi in velikimi občinami. Poudarja, da nekatere občine niti kadrovsko niso sposobne izvajati vseh nalog.

Kar nekaj slovenskih občin zagotovo živi na kredit, pravi Šoltes in navaja, da so iz več predelov Slovenije slišali, da bi potrebovali nekaj celoletnih proračunov samo zato, da bi uredili vprašanje cest. So tudi primeri občin, kjer gre vsak prihodek na račun za poplačilo dolgov.

V primeru, ko občina ne more plačevati svojih obveznosti in ima prenizke prihodke za poplačilo upnikov, se lahko po njegovih besedah odločimo za životarjenje in umetno ohranjanje pri življenju ali pa gordijski vozel presekamo tako, da pristojnosti prenesemo drugam.

Na novinarsko vprašanje glede proračuna Mestne občine Maribor, ki ga na občini pripravljajo v teh dneh in bo težak 155,6 milijona evrov, pri čemer je občina lani imela le 99,6 milijona evrov prihodkov, pa je Šoltes dejal, da je to primer takšnega razkoraka, ko se občine prehitro odločajo za različne oblike zadolževanj.

"Mi opažamo, da se z dodatnimi zadolževanji in prilivi skuša krpati terjatve preteklih let. Vsak odgovoren župan bi sicer moral skrbeti, da občine ne obremeni prekomerno in nesorazmerno tudi za čas, ko ne bo več župan. Namesto tega pa imamo zgodbe, ko novemu županu na vrata trkajo upniki in rubežniki. Potem pa prihaja tudi do rubeža premičnega premoženja občine," ugotavlja Šoltes.

"Vprašanje je, če sedanji sistem uresničuje ustavno opredelitev, kaj občina je in čemu je namenjena," je dejal Šoltes, ki se mu boljše od vprašanja, kaj je premajhna občina, zdi vprašanje, kaj občina sploh je. Sprašuje se, ali smo leta 1994, ko je bila velika sprememba lokalne samouprave, vedeli, kaj želimo.

Ali lahko trdimo, da so te današnje občine bolj učinkovite kot tiste pred letom 1994, ki so imele več pristojnosti in so bile večje, se sprašuje Šoltes. Poudarja, da lahko veselje nad tem, da imajo zdaj ljudje v lokalnem okolju vajeti v svojih rokah, traja samo do prvih finančnih problemov. Kmalu namreč sledi spoznanje, da občina prinaša tudi veliko odgovornost in veliko obveznosti.

Država bi po njegovem s strategijo morala povedati, kaj sploh želi. Potem bi lahko razpravljali, ali je bila strategija uresničena, če več kot polovica občin ne zadostuje enemu od pogojev za ustanovitev, ki ga je, mimogrede, določila država. "Tu smo popustili in sedaj je prišel čas, ko se bomo morali s tem spopasti. Če ne, bodo majhne občine doletele finančne posledice in samo vprašanje časa bo, kdaj bo prišlo do finančnih zlomov, stečajev, bankrotov občin," opozarja Šoltes.