Zbor za republiko je sestavil spomenico v zvezi z arbitražnim sporazumom med Slovenijo in Hrvaško, v kateri opozarjajo, da je sporazum škodljiv za Slovenijo. Kot je na današnji predstavitvi povedal predsednik Zbora za republiko Gregor Virant bodo podporniki spomenice na referendum glasovali proti.
Hkrati so predstavniki Zbora za republiko danes opozorili, da je Hrvaška enostransko izjavo, da nič v sporazumu ne pomeni pristanek na slovensko zahtevo po teritorialnemu dostopu do odprtega morja, podala še pred podpisom arbitražnega sporazuma, kar naj bi bilo razvidno iz hrvaškega zakona o ratifikaciji arbitražnega sporazuma. Iz njega je tudi razvidno, da sta slovenska in hrvaška stran o tem skupno obvestili takratno švedsko predsedstvo EU in ZDA. To naj bi se zgodilo 27. oktobra, še pred podpisom sporazuma 4. novembra v Stockholmu, so danes povedali predstavniki Zbora za republiko.Zbor za republiko predsedniku vlade Borutu Pahorju tudi očita, da se je o arbitražnemu sporazumu s Hrvaško pogajal "solistično" in se ni posvetoval niti z opozicijo niti s širokim krogom pravnih strokovnjakov ter uglednimi osebnostmi iz civilne družbe. Prav zaradi tega sta slovenska javnost in politika po mnenju Zbora za republiko razdeljena, vprašanje odločanja o arbitražnem sporazumu pa prevaljeno na pleča volivcev.
Arbitražni sporazum je po mnenju Zbora za republiko za Slovenijo škodljiv, ker ne zahteva, da Hrvaška umakne enostranske poteze po 25. juniju 1991 in ker ne zagotavlja, da bo meja urejena na pravičen način in praktično preprečuje, da bi Slovenija dobila teritorialni dostop do odprtega morja.
K podpisu spomenice je Zbor za republiko pozval 40 uglednih oseb iz javnega življenja, med njimi so trije nekdanji ustavni sodniki, Janez Čebulj, Tone Jerovšek, Lovro Šturm, strokovnjak za pomorsko mednarodno pravo Marko Pavliha, akademiki, pesniki, igralci in drugi ugledni ljudje iz javnega življenja. Spomenica je tudi na voljo za podpis na spletni strani Zbora za republiko.
Alternativa arbitražnemu sporazumu so po mnenju Zbora za republiko nova pogajanja s Hrvaško. Kot je za STA dejal Virant, je alternativa arbitražnemu sporazumu tudi, da slovenska politika enotno, ne da bi to prelagala na volivce, postavi seznam tistih strateških interesov in pravičnih zahtev, ki bi jih morala Slovenija absolutno uveljaviti do Hrvaške.
"Ne zahtevamo ničesar, kar bi bilo nepravično ali prekomerno. Zahtevamo teritorialni dostop do odprtega morja, določitev meje po stanju na dan 25. junija 1991 in umik Hrvaške z vseh tistih območjih na morju in na kopnem, na katera so posegli po 25. juniju 1991. Ureditev sosedskih odnosov v duhu pravičnosti in dobrega sosedstva bi moral biti pogoj za vstop Hrvaške v EU," je še dejal Virant.