Po pričakovanju so pri tedniku Mladina po oprostilni sodbi za Milka Noviča napadli sodnika Zvjezdana Radonjića - predsednika senata, ki je Noviča oprostil obtožbe, da je umoril direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika. Ob tem so v prav sadističnem stilu zapisali, da se je Noviču »začela nasmihati sreča, ko je njegov primer v roke dobila vrhovna sodnica Barbara Zobec«.
Vrhovno sodišče (soglasni senat) je namreč gladko razveljavilo obsodilno sodbo ter zadevo vrnilo v ponovno sojenje. V roke jo je dobil okrožni sodnik Radonjić, pri katerem se je očitno po mnenju novinarjev Mladine obtoženemu Noviču ponovno »nasmehnila sreča«. Sodni senat pod vodstvom Radonjića je namreč Noviča prav tako gladko oprostil.
Vsa »sreča« obtoženca je bila namreč v tem, da zoper njega ni dokazov, da bi storil umor. Pri tem seveda pri Mladini ne pozabijo omeniti, da gre za člana SDS. Sporočilo je jasno: če gre za sojenje političnim »malopridnežem«, morajo imeti pa res srečo, da niso obsojeni. Tudi, če zoper njih ni dokazov. Novič je z vso svojo »srečo« tako v zaporu preživel »zgolj« tri leta in pol in ne polnih 25 let, koliko bi jih po mnenju omenjenega tednika očitno upravičeno odslužil, če ne bi imel sreče.
A sreče s tem primerom nikakor ni imel sam sodnik Zvjezdan Radonjić. Ob izreku oprostilne sodbe je namreč opozoril na velike pritiske nanj, da bi Noviča vendarle obsodili. Pravi, da si je uničil kariero, ker je sodil pošteno. Opozarja, da gre za odločitve, ki segajo v vrhove pravosodja, v vodstvo državnega tožilstva, v sodni svet in na vrhovno sodišče.
Na vrsto je očitno prišla nova faza obračuna z nekom, ki je javnost opozoril na nedopustno zakulisje delovanja slovenskega sodstva in tožilstva: medijska faza. Radonjić je namreč v reviji Pravna praksa pred dvema tednoma objavil članek »Dvojna merila disciplinskega tožilca«, v katerem opisuje, kako so se v okviru sodnih struktur spravili nanj z disciplinskimi postopki za domnevno kršenje pravil pri sojenju.
Izpostavil je, da te iste sodne strukture niso uvedle nobenega disciplinskega postopka proti enemu od sodnikov iz znane zadeve Patria, čeprav je ena od prič pod prisego navedla besede višjega sodnika Milana Štruklja, da je zahteva za obsodbo prišla »z vrha«. Šele v disciplinskem postopku zoper Štruklja bi se lahko razčistilo (ali vsaj skušalo razčistiti), za kaj je šlo, opozarja Radonjić. Toda ne, Štrukelj je očitno eden od posvečenih, proti kateremu ne sme biti postopkov.
Sodnik Radonjić je v omenjenem članku pokazal na dvojna merila pri obravnavi posameznih sodnikov, pri čemer je zapisal, da sodnih disciplinskih organov sploh ne zanima, ali je bila sodba v zadevi Patria sprejeta kot »transformacija volje iluminatov ter ali višji sodnik deluje po zapovedih neuradnih centrov moči, namesto po lastni sodniški presoji«.
No, pri Mladini so se zapičili v besedo »iluminati«, ki jo je zapisal sodnik. Na podlagi tega skušajo prikazati, da verjame v svetovne teorije zarote, da iz ozadja o najpomembnejših zadevah v družbah odločajo pripadniki tajne združbe: iluminati- razsvetljenci. Sugerirajo, da je pač ta sodnik neverodostojna oseba, ki verjame v teorije zarote in bajeslovna bitja.
Na takšne zapise se je v včerajšnji številki Mladine odzval Radonjić in v popravku dejal, da ni nikjer trdil, da bi višji sodnik Štrukelj v zadevi Patria odločal po volji iluminatov. Opozoril je zgolj na to, da so bile Štrukljeve besede o zahtevah glede sojenja neprimerne. Tudi, če jih je izrekel v šali, terjajo akcijo sodnih organov. Šlo je za nedovoljeno šalo ali pa, kar je veliko huje, za nedovoljeno sojenje.
Radonjić je še zapisal, da se trenutno sprehaja od zdravnika do zdravnika, saj so mu »normalni« sodniki z nenehnimi bestialnimi pritiski že popolnoma uničili zdravje v meri, da več ni »ne za soditi ne za živeti«. Opravlja pregleda za invalidsko upokojitev. Morda bo upokojen in odstranjen iz sodstva že to jesen, je zaključil.
Pravi, da se zoper določene sodnike (med drugimi zoper njega) mehanizmi prisile uporabljajo brez utemeljitve, zoper nekatere pa v nobenem primeru. Zanika, da bi bil sam ekscentričen. Poudarja, da je resen sodnik. Toda iz podatkov iz zadeve Novič se nakazuje resna možnost, da tajkunske elite prehajajo od ponarejenih razpisov v fizične likvidacije, »morda celo s pomočjo nekaterih oseb v pravosodju«.
Opozarja, da so dejanski morilci Jamnika še na prostosti. Ob tem je v zvezi s Kemijskim inštitutom sledil še en poskus likvidacije enega od ključnih mož te ustanove- Janeza Plavca. Dodaja, da je lahko v planu še kakšen umor. S svojim nastopom je skušal alarmirati javnost in pristojne organe, kar mu z običajnimi besedami morda ne bi uspelo.
Pričakuje, da bo po dveh disciplinskih postopkih zoper njega in tretjemu, ki je v teku, sprožen še četrti. Ta prav zaradi zadeve Novič, ko naj bi »žalil« tožilko Blanko Žgajnar. Predsednik okrožnega sodišča v Ljubljani Marjan Pogačnik je primer namreč že odstopil v reševanje etični komisiji pri sodnem svetu, ki je preddverje disciplinskih postopkov.
Na koncu je še zapisal, da se trenutno sprehaja od zdravnika do zdravnika, saj so mu »normalni« sodniki z nenehnimi bestialnimi pritiski že popolnoma uničili zdravje v meri, da več ni »ne za soditi ne za živeti«. Opravlja pregleda za invalidsko upokojitev. Morda bo upokojen in odstranjen iz sodstva že to jesen, je zaključil.
Pri Reporterju smo uspeli pridobiti dokumentacijo o disciplinskih postopkih zoper Radonjića in lahko rečemo zgolj, da smo zgroženi. Med drugim disciplinski tožilec pri sodnem svetu (vrhovni sodnik Mitja Kozamernik) zoper njega zahteva strogo sankcioniranje zgolj za to, ker kot sodnik ni dopustil, da bi tožilka neutemeljeno ravnala v škodo obtoženca!? Pri slabi oceni sodniške službe pa mu očitajo povsem nepomembne administrativne zadeve, ki nimajo nobene zveze z vsebino in kvaliteto sojenj.
Namen je očiten: s tovrstnimi šikaniranji disciplinirati ali pa povsem izločiti iz poklica sodnika, ki ne želi biti ubogljiv. Tistega sodnika, ki noče nekoga obsoditi za umor na 25 let zapora, če zoper obtoženca ni dokazov. Sodniki, kot je on, so za zdaj namreč še tista zadnja moteča »sreča«, ki so jo lahko slučajno deležni obtoženci, kot je Milko Novič.