Tudi mariborski Odbor 2015 za človekove pravice, vodi ga Željko Vogrin, je v svojih sporočilih za javnost opozarjal na konkretne kršitve človekovih pravic, ki so si jih v primeru Franca Kanglerja privoščili policisti, tožilci in sodniki.
V Odboru 2015 so opozarjali tudi na sprevrženost organov pravosodne, pa tudi zakonodajne veje oblasti, ki so kakor po tekočem traku z napredovanji nagrajevali tiste sodnike, ki so se v sodnih postopkih tako ali drugače pregrešili zoper temeljne človekove pravice obdolženih. Tako je podpredsednica vrhovnega sodišča Nina Betetto kot ena od slovenskih kandidatov za sodnico na Evropskem sodišču za človekove pravice šele na evropski ravni doživela trenutek resnice in se poparjena vrnila domov, zdaj pa si po stranskih stopnicah Sodnega sveta RS prizadeva priti na tron predsednice vrhovnega sodišča, ker se predsedniku Branku Masleši, ki mu kršenje človekovih pravic prav tako ni tuje, izteka mandat.
Sodni svet odloča tudi o tem, komu zaupati funkcijo sodnika v najvišjem sodnem organu v državi. Na seznamu tistih, ki so kot nagrado za doslej opravljeno kršenje človekovih pravic v primeru Franca Kanglerja dobili soglasje Sodnega sveta za vrhovnega sodnika, je tudi mariborski višji sodnik mag. Aleksander Karakaš. In prav mariborsko višje sodišče je bilo tisto, ki je s potrjevanjem sodb nižjestopenjskih sodnikov Francu Kanglerju kršilo temeljne človekove pravice. V Odboru 2015 so našteli kar enajst kršitev, nekatere od teh je s sodbo že odpravilo vrhovno sodišče. Seznam kršitev človekovih pravic Francu Kanglerju, pod katere se je podpisal višji sodnik mag. Aleksander Karakaš, pa je kar dolg.
VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA
