Sodišče »sesulo« odločbo Nataše Pirc Musar

Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar je Reporter oglobila zaradi našega razkrivanja stikov celjskega župana Bojana Šrota s prostitutkami, toda sodišče jo je zavrnilo. Zablode informacijske pooblaščenke oziroma njene pritiske na medije bomo plačali vsi davkoplačevalci, namesto da bi jih poravnala ona sama!

Okrajno sodišče v Ljubljani je ustavilo postopek o prekršku, ki ga je zoper revijo Reporter in njenega odgovornega urednika Silvestra Šurlo začela informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar. To je vznemirila objava prispevka Bojana Šrota naj bi najbolje obdelala prostitutka Lisička na spletni strani Reporterja, v katerem smo objavili policijski zaznamek zaslišanja celjskega župana iz leta 2001, ko so ga spraševali o spolnih odnosih z barskimi plesalkami nočnega kluba Cank na Dobrni.

Informacijska pooblaščenka je našemu odgovornemu uredniku očitala, da je »opustil dolžno nadzorstvo in dopustil, da je pravna oseba od neugotovljenega dne v preteklosti do 27. 11. 2010 na svoji spletni strani (…) objavila dokument, v katerem so bili navedeni osebni podatki Bojana Šrota, in sicer njegov rojstni datum, stalno bivališče, podatek o poklicu, zaposlitvi, zakonskem stanju, narodnosti in državljanstvu ter podatke o njegovem spolnem življenju, s čimer je prej navedene osebne podatke sporočala, širila in dajala na razpolago vsem, ki so obiskali spletno stran, ne da bi za takšno obdelavo imela podlago v zakonu ali v osebni privolitvi posameznikov.«

S tem naj bi po mnenju pooblaščenke revija Reporter ravnala v nasprotju z zakonom o varstvu osebnih podatkov in storila prekršek, zato ji je izrekla globo v znesku 4170 evrov. Posebej je kaznovala tudi odgovornega urednika Silvestra Šurlo in ga oglobila z 830 evri.

Revija Reporter in njen odgovorni urednik sta se pritožila na odločbo o prekršku in vložila zahtevo za sodno varstvo, v kateri sta navedla, da je izrečena globa neutemeljena, saj v obravnavanem primeru ni mogoče govoriti o prekršku. Zavrnila sta očitek, da naj bi v Reporterju obdelovali osebne podatke, saj je šlo za obveščanje javnosti.

Poleg tega je sporni uradni zaznamek policije del širše informacije o tem, da so policisti pred leti celjskega župana zaslišali zaradi njegovih spolnih odnosov z barskimi plesalkami nočnega kluba Cank na  Dobrni.

»To je nedvoumno tema, ki javnost zanima, še posebno če gre za politika, ki je javna osebnost, in sicer nekdanji predsednik SLS, ki na svoji spletni strani kot cilje med drugim našteva tudi spodbujanje tradicionalnih vrednot, ki temeljijo na spoštovanju človeka, družine, doma, domovine, varstvo narave, dela ter zvišuje splošno kulturo in intelektualno raven slovenskega naroda. V kontekstu objave spornega uradnega zaznamka je jasno, da sta kršitelja z objavo imela vlogo javnega psa čuvaja, kot jima skozi pravico do svobode tiska v okviru svobode izražanja priznava že Ustava RS. (…) Glede na navedeno je na mestu zaključek, da je pisanje o spolnem življenju župana Mestne občine Celje pomeni informiranje javnosti, ki ima v danem primeru prednost pred varovanjem njegove zasebnosti.«

Okrajna sodnica Karmen Špringer je odločila, da je zahteva za sodno varstvo utemeljena: »Sodišče ugotavlja, da je izrek izpodbijane odločbe o odgovornosti pravne osebe, kakor tudi o odgovornosti odgovorne osebe nepopoln in nerazumljiv, saj nima konkretiziranih razlogov o odgovornosti odgovorne osebe.«

Po mnenju sodišča »ni razvidno, nad kom naj bi odgovorna oseba opustila dolžno nadzorstvo.« Prekrškovni organ (informacijska pooblaščenka) bi moral utemeljiti s konkretnimi okoliščinami, katero dolžno nadzorstvo nad zakonitostjo ravnanja je odgovorna oseba opustila, saj je to odločilno za presojo materialnega pogoja odgovornosti odgovorne osebe.

Ker v obravnavanem primeru ni podana odgovornost odgovorne osebe pravne osebe, tudi ni podana odgovornost pravne osebe. »Ker je bilo v obravnavanem primeru ugotovljeno, da ravnanje storilca odgovorne osebe Silvestra Šurle ni prekršek, je moralo sodišče (…) ustaviti postopek tudi zoper pravno osebo, tako kot je to razvidno iz izreka te sodbe.«

Sodišče je še naložilo, da stroški ustavljenega postopka bremenijo proračun in da zoper to sodbo pritožba ni dovoljena. Tako bomo zablode informacijske pooblaščenke oziroma njene pritiske na medije plačali vsi davkoplačevalci, namesto da bi jih poravnala ona sama!