»Jaz sem se v naši vojni boril kot prvi prostovoljec v Sloveniji, kje pa ste bili vi, gospod raziskovalni novinar?« me sprašuje Zmago Jelinčič v odgovoru na moj članek o njegovih udbovskih in kriminalnih rabotah. Seveda nismo bili vsi vpoklicani v teritorialno obrambo, ker ni bilo dovolj orožja za to.
V primerjavi z Jelinčiča tudi nismo vsi imeli doma arzenala orožja, zbranega na različne načine, celo nakradenega po muzejih. Tudi to, kako je Jelinčič branil domovino, je bilo napačno, sicer ne bi prišel za rešetke.
Kot se spominja novinar Marjan Jerman, ki je osamosvojitveno vojno spremljal z ekipo RTV Slovenija, je Jelinčič, oblečen kot Rambo, z mitraljezom in rdečo čepico, na Brezovici sredi pogajanj teritorialne obrambe samovoljno ustrelil protitankovsko mino proti tanku JLA, zato je ta usekal rafal in poškodoval vrh bližnje hiše. K sreči je Jelinčič zgrešil, nihče ni bil ranjen ali mrtev, drugače bi mu najbrž sodili tudi zaradi vojnega zločina.
Slovenski emigrant Ljubo Sirc, ki ga je Jelinčič zalezoval in ovajal Udbi, je res imel kodno ime SDV, vendar nadzorovane osebe. Jelinčič je bil registriran kot vir SDV Apotekar in nato sodelavec Padalec. Sirc je resda leta 1992 nastopil kot predsedniški kandidat LDS, ker je bil liberalec, toda pozneje se je pridružil SDS, zato je bil na slovesnosti po njegovem pogrebu govornik Janez Janša.
Jelinčič je na volitvah leta 1992 nastopil z nacionalistično stranko, po volitvah pa je za mandatarja podprl Janeza Drnovška. Glasovi njegovih poslancev so bili ključni za njegovo izvolitev, saj so proti Drnovšku glasovali poslanci vseh strank nekdanjega Demosa. Šele pozneje je Drnovšek sestavil vlado skupaj z Lojzetom Peterletom in Janezom Janšo.
Volivce Jožeta Bernika, kandidata SDS in SKD za predsednika republike leta 1997, je Jelinčič označil za »golazen, ki bi jo bilo treba že leta 1945 pobiti«. Žal je bil pozneje kazenski postopek ustavljen, tudi zaradi leve večine državnega zbora, ki mu je zagotavljala imuniteto. Nekaterih (novinarjev) nas spomin ni zapustil.
