Kot je razvidno iz vladnih gradiv, pobudnik ustavne presoje Almir Talić trdi, da ga 2. člen zakona o praznikih in dela prostih dnevih kot pripadnika islamske verske skupnosti diskriminira pri uveljavljanju pravice 41. člena ustave. Obstoječa ureditev je po njegovem mnenju diskriminatorna tudi do ostalih verskih skupnosti in ateistov.
V nadaljevanju pobudnik navaja, da si morajo vsi državljani Slovenije, ki niso rimskokatoliške vere, ob svojih religijskih praznikih vedno izposlovati odobritev delodajalca za koriščenje letnega dopusta, pri čemer se jim v primerjavi z rimskokatoliškimi prebivalci zmanjša število dni dopusta.
Iz Urada vlade za komuniciranje (Ukom) v sporočilu za javnost po seji vlade navajajo, da so se že ob pripravi zakona leta 1991 kazale "mnoge dileme in popolnoma raznovrstna stališča glede dni, ki bi jih bilo treba ustrezno obeleževati v naši državi".
Po mnenju vlade je predlagatelj pri pripravi zakona proučil vsa posredovana stališča in predloge ter upošteval tudi izide javnomnenjske raziskave, ki je bila opravljena prav zato, da se z zakonom določijo praznični dnevi, ki imajo splošen pomen ali pomen za vse oz. večino državljanov.
"Ureditev praznikov in dela prostih dni v Sloveniji mora vsekakor ustrezati dejanskemu odnosu naših državljanov glede pomembnosti določenih datumov, ki jim je treba dati posebno obeležje," ugotavlja vlada.
Ob tem dodaja, da je bila sprejeta veljavna ureditev, v skladu s katero zakon poleg praznikov določa še šest dela prostih dni, ki imajo versko obeležje, pri čemer ti prosti dnevi ne obeležujejo izključno le praznikov katoliške vere.
Vlada poudarja tudi, da dva dneva vedno "padeta" na nedeljo - tako za večino delavcev, ki delajo pet dni na teden, nikoli ne predstavljata dodatna dela prosta dneva. Po navedbah vlade so zaradi upoštevanja različnosti veroizpovedi državljanov oz. njihovega ateističnega prepričanja ti dnevi v zakonu opredeljeni le kot dela prosti dnevi in ne kot prazniki, saj jih praznujejo le verujoči.
Upoštevaje strukturo praznikov po evropskih državah, vlada tudi navaja, da je v večini primerjanih držav večina praznikov verskih - in sicer s krščanskim obeležjem - poleg novega leta ter praznika dela pa je praznično obeleževanje vezano še na državnost posamezne države.
Tako po oceni vlade 2. člen zakona o praznikih in dela prostih dnevih ni neustaven. Bi pa morebitna drugačna ureditev praznikov in dela prostih dni v državi zahtevala široko razpravo in obravnavo, saj mora taka odločitev povzemati čim širšo voljo državljanov in uživati najširšo podporo med prebivalci, še navaja vlada.
Po podatkih Statističnega urada RS je bilo ob popisu iz leta 2002 v Sloveniji 1.135.626 prebivalcev katoliške veroizpovedi, 45.908 prebivalcev pravoslavne ter 47.488 prebivalcev islamske veroizpovedi.