Revija Reporter
Slovenija

So bili zadnja tri leta pogojni odpusti iz slovenskih zaporov zakoniti ali nezakoniti?

Nenad Glücks
738

12. feb. 2021 6:00

Deli na:

Zaporniki na Dobu (fotografija je simbolična).

T.J.G., arhiv DL

Nedavno smo izvedeli za domnevno sporen primer na ministrstvu za pravosodje v zvezi z ravnanjem uslužbenca Mihaela Gubenška. Po besedah naših virov Gubenšek že najmanj zadnja tri leta v posebni komisiji soodloča glede prošenj za pogojni odpust iz zapora, čeprav za to ni imel pooblastila. Preverili smo, ali to drži, oziroma ali posebno pooblastilo potrebuje.

Mihael Gubenšek sodeluje v tričlanski komisiji kot predstavnik ministrstva, poleg njega sta v komisiji še predstavnika vrhovnega sodišča in vrhovnega tožilstva. Toda, kot opozarjajo naši viri, je bilo Gubenšku šele oktobra lani dano pooblastilo za odločanje v teh zadevah. Pravijo, da je najmanj tri leta odločal brez pooblastila, zato naj bi bile vse odločitve, pri katerih je sodeloval nične. Tako tiste v prid obsojencev kot tiste zavrnilne.

Na ministrstvo za pravosodje pod vodstvom ministrice Lilijane Kozlovič smo vprašali, ali drži, da je Gubenšek več let soodločal glede pogojnega odpusta obsojencev brez ustreznega pooblastila. Če drži - ali bodo vse odločbe, pri katerih je sodeloval, razveljavljene, in kaj bo z obsojenci, ki so bili na tej podlagi predčasno izpuščeni iz zapora. Je bila ministrica seznanjena s to zadevo?

Kot so pojasnili, odloča komisija o pogojnem odpustu na podlagi zakonodaje kot kolegijski organ in ima pooblastilo za odločanje že na podlagi zakona. »O pooblastilu za odločanje posameznega člana komisije za pogojne odpuste sploh ni mogoče oziroma pravilno govoriti.« Pravijo, da je pomembno, da komisija odloča v sestavi ustrezno imenovanih članov oziroma predsednika in namestnika predsednika, ter da pisno odločbo o pogojnem odpustu podpiše predsedujoči.

Glede Gubenška so zapisali, da je bil januarja 2018 imenovan za namestnika predsednice komisije, septembra lani pa za predsednika komisije. Na podlagi teh imenovanj je predsedoval komisiji v več postopkih odločanja in podpisal odločbe, ki jih je izdala komisija. Na ministrstvu zavračajo očitke o nepravilnostih pri odločanju. Septembra 2018 je bil s strani Inšpektorata za javni sektor opravljen inšpekcijski nadzor, v katerem ni bilo ugotovljenih nepravilnosti. Tovrstnih očitkov procesnih nepravilnosti v večletni praksi nista ugotovila niti upravno oziroma vrhovno sodišče kot instančna organa. Glede Gubenška so dodali, da gre za pravnika, ki ima opravljen tako strokovni izpit iz zakona o upravnem postopku kot državni pravniški izpit.

Toda s to argumentacijo z ministrstva se ne strinja dolgoletni vodja sektorja za upravno inšpekcijo Marijan Štriker. Po njegovem mora minister, ki ustanovi omenjeno komisijo za pogojne odpuste, nanjo prenesti pooblastilo za odločanje, ki vsebuje tudi pooblastilo za vodenje postopka. Predsednik komisije pa mora izpolnjevati vse pogoje za vodenje upravnega postopka in za odločanje. V skladu s tem mnenjem Štrikerja bi torej Gubenšek moral imeti opisano pisno pooblastilo ministra. In kakšne so posledice, če tega pooblastila ni? Štriker pravi, da je v tem primeru odločba nezakonita, saj jo je izdala uradna oseba, ki je ne bi smela. Gre za razlog za obnovo postopka. Takšna odločba se lahko izpodbija v upravnem sporu.

Drugačno pa je mnenje dr. Rajka Pirnata, ki je ravno tako strokovnjak za področje upravnega prava in upravnega postopka. Dr. Pirnat se strinja z obrazložitvijo ministrstva. Ugotavlja, da je omenjena komisija za pogojne odpuste poseben državni organ. »To pa posledično pomeni, da predsednik in člani komisije ne potrebujejo pooblastila ministra za odločanje v upravnem postopku odločanja o pogojnem odpustu obsojenca, pač pa imajo to pooblastilo neposredno na podlagi zakona. Bistveno pa je, da oseba, ki jo komisija pooblasti za vodenje postopka, izpolnjuje pogoje za vodenje postopka in odločanje v njem, torej izobrazbo in izpit iz zakona o upravnem postopku«.