V poslanskih skupinah SLS in SDS so proti predlaganemu družinskemu zakoniku. Če bo v državnem zboru takšno besedilo sprejeto, bodo prispevali podpise za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma.
Kot je dejal vodja poslanske skupine SLS Jakob Presečnik, je predlog v velikem delu dober. Nasprotujejo pa izenačevanju zakonske zveze in družine v "klasičnem smislu" z istospolnimi partnerskimi skupnostmi, še zlasti ker omogoča posvojitev otrok v istospolnih partnerskih skupnostih.
Po oceni SLS razlogi za takšno ureditev niso pravno utemeljeni in posledice, ki jih bo imela na otroka, niso ustrezno raziskane.
O morebitni podpori naknadnemu zakonodajnemu referendumu je prezgodaj govoriti, saj je možno besedilo ustrezno popraviti, je dejal Presečnik. Če pa jim koalicija ne bo prisluhnila, bosta poslanski skupini SLS in SDS po njegovih besedah "prispevali poslanske podpise za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma".
Na predsednika vlade Boruta Pahorja so že naslovili poziv, naj takšen predlog ne gre v nadaljnji postopek ali pa naj se iz njega izvzamejo določbe, ki se nanašajo na izenačevanje istospolnih partnerskih skupnosti z družino.
Poslanec SDS in podpredsednik DZ France Cukjati je opozoril, da predlagatelj vztraja pri izenačevanju istospolne partnerske skupnosti z družino, kot je opredeljena tudi v ustavi. "Ta definicija ni bila nikoli pod vprašajem," je dejal. Po njegovih besedah je družina "skupnost moža in žene, torej očeta in matere, ki uživa posebno družbeno varstvo zaradi otrok".
V predlogu družinskega zakonika gre za "tako temeljit poseg v intimno življenje ljudi, da ga ni mogoče sprejemati brez širokega družbenega konsenza", je menil.
"Če bo takšen zakonik sprejet v državnem zboru, mora iti na preverbo na referendum," je dejal Cukjati in sklenil: "Kakor se bodo ljudje na referendumu odločili, tako naj bo."
Državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak je v odzivu na novinarsko konferenco obeh poslanskih skupin novinarjem dejala, da je naknadni zakonodajni referendum "ena od možnosti v sistemu". Vendar je opozorila, da se ob tem vprašanju pogovarjamo o temeljnih človekovih pravicah in pravicah manjšin, "torej o temeljnih vrednotah, ki so zapisane v ustavi".
Povedala je, da pobude, ki opozarjajo na negativne vplive predlagane ureditve na otroke, z vidika ministrstva niso strokovno utemeljene. Po njenih besedah namreč ne pojasnjujejo , "na kakšen posega v otrokove koristi, zakaj bi se takšnim otrokom res slabo godilo".
"Osnovni cilj zakonika je, da imajo otroci ne glede na to, v kakšnem tipu družine živijo, enake pravice," je opozorila. "Ostaja pa družina osnovna celica družbe in bo tako tudi v prihodnosti," je zagotovila.
Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve so konec novembra napovedali, da bodo vladi v obravnavo poslali predlog družinskega zakonika, ki so ga dopolnili s predlogi iz javne razprave. Ministrstvo pa ni umaknilo predloga, ki istospolne skupnosti izenačuje z drugimi družinskimi skupnostmi.