Prišel je v državo, katere prebivalci so po mednarodnih raziskavah v odklonilnem odnosu do ZDA med prvimi na svetu – po raziskavi inštituta Meridian so Slovenci na sedmem mestu po odklonilnem odnosu do ameriške politike. Samo za primerjavo – celo v Iranu so manj odklonilni. Mussomeli, katerega naloga v Sloveniji je bila med drugim podpora pri vstopu ameriškega kapitala na slovenski trg, se ni omejil le na »klasične« diplomatske stvari. O tem, da je uredniška politika dominantnih medijev tako proti ZDA, se je lahko hitro prepričal, čeprav je prejšnji teden na zadnjem srečanju s slovenskimi novinarji diplomatsko dejal, da so slovenski novinarji po večini profesionalni in pošteni, drugače pa je z lastniki medijev, ki sledijo predvsem ideološki agendi. Kakšna je ta ideološka agenda, je pojasnil z besedami, da so slovenski mediji kot Fox News za levičarje. Fox News je desno usmerjena ameriška televizijska mreža, slovenski mediji so njen nasprotni pol. Pri tem protiameriško naravnanost vidi kot posledico vzgoje in šolskega sistema, hkrati opaža prorusko usmeritev pri velikem delu Slovencev.
Drugače od predstavnikov drugih držav v Sloveniji in tudi od svojih predhodnikov Mussomeli ni imel dlake na jeziku: skozi humor in ironijo si je vzel pravico izgovoriti stvari, ki jih sicer diplomat ne bi povedal. Nemalo razburjenja so povzročile tudi njegove odločitve, na primer postavitev spominske plošče pred veleposlaništvom ZDA v Ljubljani v spomin na slovenske žrtve totalitarnih režimov. Na plošči je zapisano, da ZDA izkazujejo čast in žalujejo za vsemi Slovenci, ki so trpeli pod fašizmom, nacizmom in komunizmom. Vse bi bilo prav, če ne bi bilo besede komunizem, tako pa je dočakal agresiven odziv varuhov privilegijev iz revolucije. Predsednik Zveze borcev Tit Turnšek je celo poudaril, da bi morala naša država razmisliti o svojem zavezništvu v Natu, Mussomelija pa bi zaradi »kršenja diplomatskih konvencij« kar odpoklical.
Podobno besen odziv je doživel, ko je izjavil, da nekdanji predsednik Danilo Türk ni primeren za funkcijo generalnega sekretarja OZN. V intervjuju za naš tednik pred tremi leti pa je odločbo ustavnega sodišča, s katero je odpravilo imenovanje ene od ljubljanskih cestnih vpadnic po Josipu Brozu Titu, označil za občudovanja vredno, pogumno in zgodovinsko. Da gre za odločbo, ki Slovenijo postavlja v položaj zahodne demokracije s spoštovanjem človekovih pravic.
V času svojega triletnega mandata veleposlanika, ki se je zavlekel za več kot leto dni, ker ZDA niso pravočasno imenovale naslednika, se je med drugim zavzemal za spravo med Slovenci, za stabilne vlade, opozarjal je na slab položaj Romov, na položaj izbrisanih, poudarjal nujnost pokojninske reforme … Zdelo se je, da ga odzivi na njegove izjave ali ravnanje precej zabavajo, nikoli ga niso ustavili.
Več kot tridesetletno kariero diplomata bo sklenil v Ljubljani, saj se bo po vrnitvi v ZDA upokojil in nato na univerzi predaval o diplomaciji. Izkušenj mu ne manjka. Poleg predavanj se bo lahko ukvarjal s pisanjem pesmi, igranjem golfa, tenisa in balinanjem. Morda tudi pri nas, saj si z ženo na Obali ogledujete hiše za morebitni nakup. Ne glede na vse, ga je Slovenija zasvojila. »V vsej diplomatski karieri se nisem nikjer počutil tako dobro kot tu.«