Noveli zakona o detektivski dejavnosti se po vetu državnega sveta obeta ponovna podpora. Poslanci so danes sicer razpravljali predvsem o določbi novele, ki črta aktivno znanje slovenskega jezika s seznama pogojev za pridobitev detektivske licence. Novelo podpirajo v koaliciji in SLS, medtem ko ji zaradi omenjene določbe nasprotujejo v SDS in SNS.
Prav zaradi črtanja znanja slovenskega jezika s seznama pogojev za pridobitev detektivske licence je veto na novelo izglasoval tudi državni svet. Predstavnik državnega sveta Bogomir Vnučec je danes pojasnil, da so veto izglasovali, ker ustava določa, da je v Sloveniji uradni jezik slovenščina.
Notranja ministrica Katarina Kresal pa je povedala, da je novela predmet uskladitve z evropskim pravnim redom, natančneje z direktivo o storitvah na notranjem trgu. Pogoj znanja slovenskega jezika za pridobitev detektivske dejavnosti pa po njenih besedah ni sorazmeren s ciljem omenjene direktive.
V nadaljevanju so predstavniki poslanskih skupin predstavili svoja stališča glede novele. Andrej Magajna (SD) je med drugim poudaril, da zakon tujih detektivov iz držav Evropske unije in Švicarske konfederacije ne odvezuje poslovanja v slovenščini z uradnimi organi.
Po besedah poslanca Vinka Gorenaka SDS zakona ne bo podprla. Kot je dejal, predlagatelji še sami vedo, da je novela v nasprotju z ustavo. V SDS ne vidijo razloga, da se opušča temeljno določilo, da se na ozemlju Slovenije uporablja slovenski jezik, je še povedal Gorenak.
Tadej Slapnik pa je v imenu poslancev Zares napovedal podporo noveli zakona. Kot je pojasnil, ustava določa, da so uradni jeziki v Sloveniji trije - poleg slovenščine tudi italijanščina in madžarščina na manjšinskih območjih. "Izraz uradni jezik pa pomeni, da organi državne uprave poslujejo v teh jezikih, kar bo po uveljavitvi novele veljalo tudi za vse tuje detektive," je dejal.
Tudi v DeSUS so noveli napovedali ponovno podporo. Kot je dejal poslanec Anton Urh, bi ohranjanje pogoja slovenskega jezika predstavljajo diskriminacijo. Tudi sicer pa konkurenca na trgu od ponudnikov storitev zahteva, da se prilagodijo strankam, še meni Urh.
Nasprotno je prepričan Silven Majhenič (SNS), ki je izpostavil, da ustava nedvoumno določa, da je uradni jezik v Sloveniji slovenščina. Prepričan je, da v zakonu določen pogoj znanja slovenščine ne omejuje drugih držav EU in Švicarske konfederacije. Ob tem k večji skrbi za ohranjanje slovenščine poziva tudi vlado.
Poslanec SLS Gvido Kres je podporo noveli napovedal kljub temu, da imajo v poslanski skupini nekaj pomislekov glede črtanja pogoja znanja slovenščine. Z zakonom se po njegovih besedah odpravlja omejitev, da licenco za opravljanje detektivske dejavnosti v Sloveniji lahko pridobijo samo slovenski državljani.
Kot je poudaril poslanec LDS Milan Gumzar, bi bil pogoj znanja slovenskega jezika za tuje detektive "nesorazmeren in kot tak diskriminatoren". Zakon v LDS podpirajo, saj usklajuje slovenski pravni red z direktivo Evropskega parlamenta o storitvah na notranjem trgu.