Slovenski vojski manjka več kot 1300 pripadnikov

Proračuna za leti 2020 in 2021 sredstva za obrambni resor povečujejo s 504 v letu 2019 na 545,85 milijona evrov v letu 2020 in na 561 milijonov evrov v letu 2021. A kot je razpravi o dodeljenih sredstvih na matičnem odboru DZ dejala načelnica generalštaba Slovenske vojske (SV) Alenka Ermenc, tudi to povečanje sredstev ne zagotavlja razvojnega preboja vojske.

V SV je trenutno 6414 pripadnikov stalne sestave in 697 pripadnikov pogodbene rezerve. Glede na kadrovski načrt tako vojska beleži primanjkljaj več kot 1300 pripadnikov.

Na ministrstvu so za zajezitev kadrovskega odliva ustanovili delovno skupino pod vodstvom Boštjana Šefica. Ta je med prednostnimi nalogami skupine izpostavil ureditev vstopa kadra v vojsko, njegovo zadrževanje v sistemu, ureditev odhoda vojakov po 45. letu starosti iz vojske ter promocijo poklica.

Maja Garb s katedre za obramboslovje na ljubljanski fakulteti za družbene vede je za STA med pomembnimi vladnimi ukrepi za izboljšanje kadrovske slike v vojski, ki ostaja eden večjih izzivov, izpostavila tudi nedavni sprejem uredbe o posebnih denarnih nagradah ob sklenitvi in podaljšanju pogodbe o zaposlitvi v SV.

Pripravljenost vojske še vedno na nizki ravni, delovanje na mednarodnih misijah pa vzorno

Nekoliko izdatnejša sredstva v predvidenih proračunih so omogočila načrtovanje nekaterih večjih nakupov. Februarja je vlada sicer odstopila od predvidenega nakupa oklepnikov 8X8 boxer, prav tako je Erjavec zatrdil, da ne bodo kupili v proračunskih dokumentih omenjenih valukov. Ministrstvo pa vendarle vztraja pri nakupu 38 oklepnikov 4x4 oshkosh, ki naj bi nadomestili izrabljene hummerje.

Težave s pomanjkanjem kadra, ustrezne oborožitve in opreme pa so bili tudi bistveni vzroki, da je SV v aprilskem poročilu o pripravljenosti, ki ga je predstavil predsednik republike Borut Pahor, stopnjo zmožnosti za delovanje v miru ocenila s povprečno oceno zadostno, za delovanje v vojni pa nezadostno, kar je nekoliko slabše kot leto pred tem.

Na drugi strani SV vzorno opravlja svoje naloge na mednarodnih misijah. Prav tako so vojaki nadaljevali s podporo policiji pri obvladovanju nezakonitih migracij na meji s Hrvaško. Pobudam, da bi se jim po členu 37.a zakona o obrambi aktivirala dodatna pooblastila, pa za zdaj vlada ni sledila.

Bolj kot politični dokumenti za prihodnost vojske potrebni konkretni ukrepi

Prizadevanja za izboljšanje položaja pripadnikov SV se bodo bržčas nadaljevala tudi v letu 2020. Sindikat ministrstva za obrambo je že izrazil pričakovanje, da bo vlada sprejela spremembe uredbe o uvrstitvah formacijskih dolžnosti in nazivov v SV ter se bo znova vzpostavila ustrezna vojaška hierarhija. Sicer napovedujejo zaostritve sindikalnih aktivnosti.

Prav tako naj bi končno luč sveta ugledala bela knjiga o obrambi, ki jo je nekdanji državni sekretar Klemen Grošelj sicer oddal že konec junija, preden se je preselil v evropske poslanske klopi. Dokument naj bi predstavljal prihodnje smernice razvoja slovenskega obrambnega sistema in podlago za prenovo strateških dokumentov.

Po mnenju Garbove bo to sicer bolj politični kot operativni dokument, saj nima zavezujočega značaja. Večji izziv vidi v izboljšanju pogojev za delovanje SV. Med temi je poleg kadrovske okrepitve ter obnove in posodobitve opreme navedla še podporo kakovostnemu usposabljanju in izobraževanju. Prav tako pa bodo v naslednjem letu napori najbrž predvsem usmerjeni v začetke graditve dveh srednjih bataljonskih skupin, je še navedla.

V SV so za STA napovedali, da bodo načrte SV, vključno z vojaškimi vajami, predstavili v naslednjem letu, in sicer takoj ko bo vlada potrdila načrt vaj v obrambnem sistemu za 2020.

Erjavec preživel še eno interpelacijo

Še bolj kot o delu vojske pa so bila v iztekajočem se letu v pozornosti javnosti in politike kadrovska vprašanja. Tako je ena osrednjih zgodb postala odstavitev poveljnika poveljstva sil Slovenske vojske (SV) Mihe Škerbinca v začetku aprila. Erjavec ga je odstavil na predlog Ermenčeve - kot se je izkazalo pozneje, ker naj bi govoril o zdravstvenem stanju Ermenčeve, čeprav je sam trdil, da je načelnico poskušal zaščititi.

O dogajanju je poizvedovala Obveščevalno-varnostna služba (OVS) ministrstva za obrambo, zaradi česar je zadevo pod drobnogled vzela parlamentarna komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs). Sledili so tedni medsebojnih obtoževanj med podpredsednikom Knovsa Žanom Mahničem in Erjavcem. Prvi je Erjavcu očital zlorabo OVS, minister pa Mahniču zlorabo Knovsa v politične namene.

Vrhunec so zaslišanja na Knovsu dosegla ravno v dneh pred interpelacijo Erjavca, ki so jo predlagali v SDS. Za ministrovo razrešitev je 21. junija glasovalo 35 poslancev, proti pa 39.

Zoper Škerbinca je načelnica podala tudi predlog za kazenski pregon, a ga nato tudi umaknila. Škerbinc pa je, kot so za STA pojasnili v SV, prevzel naloge predsedujočega usmerjevalnemu odboru Natovega Centra odličnosti za gorsko bojevanje.

Na nekaj privzdignjenih obrvi so sicer naletele tudi nekatere druge kadrovske poteze Ermenčeve.

A Garbova opozarja, da so tako poviševanja kot vodenje in kadrovanje nasploh običajno pospremljeni s kakšnimi negodovanji. Zato ocenjuje, da je bila zamenjava poveljnika sil manjša težava kot pa njena poznejša politizacija.