Evgenij Gorešnik je doktoriral iz kemije leta 1994 v Ukrajini, nato je pet let delal v Nemčiji in Franciji, nakar so ga zaradi dotedanjih dosežkov s področja kristalografije povabili na Inštitut Jožefa Stefana na oddelek za anorgansko kemijo in tehnologijo.
Zanimalo nas, kako po ruskem napadu na Ukrajino komentira Putinovo ponudbo, da je Rusija pripravljena na pogajanja z Ukrajino o pogojih njene predaje. Po besedah Gorešnika Putin na predajo Ukrajine čaka že osem let. Vse od leta 2014, ko je ruska vojska zasedla dele regij Doneck in Lugansk na vzhodu Ukrajine ter Krimski polotok v nasprotju z mednarodnim pravom priključila k Rusiji. Jasno je, da separatisti v Donecku in Lugansku niso sami izvedli agresije, pač pa je imela pri tem glavno vlogo ruska vojska, česar seveda Kremelj ni priznal.
Ruski predsednik Vladimir Putin
Vseskozi je Putin upal, da bo Ukrajina klonila in bo z rusko pomočjo na čelo Ukrajine prišel nekdo, ki se jim bo pripravljen podrediti. Sedanji ukrajinski predsednik Zelenski je dajal vtis, da je šibkejši od nekdanjega predsednika Porošenka, toda očitno niti on ni klonil. Zelenski je predsednika Ruske federacije Putina večkrat pozval na neposredne pogovore o reševanju krize v regijah Doneck in Lugansk, vendar ga je ruski predsednik vedno zavrnil in mu sporočil, naj se sestane z vodji okupiranih območij.
Putin je pričakoval, da se bo ukrajinska vojska pred ruskim napadom umaknila, toda pri obrambi je uničila že večje število ruskih oklepnikov, letal in helikopterjev. Ukrajinski vojaki že osem let branijo domovino in jo bodo branili še naprej ne glede na to, od kod bodo sledili napadi, doda Gorešnik. Njegov prijatelj mu je sporočil, da se je pridružil ukrajinski teritorialni obrambi in prejel orožje. Mnogo Ukrajincev se prostovoljno priključuje vojaškim enotam.
»Dogovor z Rusijo je cenejši kot papir, na katerem je napisan.«
Kakšni so po mnenju Gorešnika Putinovi cilji z napadom? Predvsem želi spremembo oblasti, torej zamenjavo predsednika in vlade. Tako, da bi na čelo države prišli njegovi sateliti, ki bi Ukrajino usmerili stran od Evropske unije in Nata. Gotovo ima namen tudi zasesti del ukrajinskega ozemlja. Na primer ruska vojska je okupirala regijo, od koder se je polotok Krim pred zasedbo oskrboval s pitno vodo. Seveda je Ukrajina po ruski aneksiji Krima to oskrbo prekinila, zdaj pa jo bo Rusija znova vzpostavila.
Prav tako bo verjetno ruska vojska skušala doseči povezavo med Krimom in samooklicano prorusko Pridnestrsko republiko na ozemlju Moldavije. Tako bi odrezala Ukrajino od dostopa do Črnega morja. Cilj Putina je, da bi Ukrajino zlomil in iz nje naredil nekakšen ločevalni pas med Rusijo in Zahodom.
Kaj pravi naš sogovornik na napovedi ruskega predsednika, da bodo Ukrajino denacificirali in demilitarizirali? Pri ruskih očitkih o ukrajinskem domnevnem nacizmu velja omeniti, da je ukrajinski predsednik Zelenski judovskega rodu. Seveda, pojasni Gorešnik, Putin laže, tako kot laže vsa ruska oblast. Konec koncev je več kot 70 let lagala komunistična oblast v Sovjetski zvezi.
Tudi zdaj ruske oblasti delujejo po načelu: čim večja je laž, bolj ji bodo ljudje verjeli. Gorešnik se glede očitkov o nacizmu vpraša: mar ni fašistični režim v tisti državi, v kateri je bil sredi glavnega mesta ustreljen eden od vodij opozicije, eden pa je v zaporu? To se dogaja v Rusiji, ne v Ukrajini.
Rusko obstreljevanje Kijeva.
Ko Putin govori o fašistih, se gleda v ogledalo. Rusija je tista, ki je okupirala dele Gruzije, si priključila Krim in želi zdaj uničiti celotno Ukrajino. Putin je današnji Hitler, opozori Gorešnik. Ukrajina pa igra vlogo Češkoslovaške, ki jo je leta 1938 deloma (Sudeti) zasedla nacistična Nemčija in tako začela svoj osvajalni pohod po Evropi.
Kako bi lahko Zahod brez vojaškega posredovanja ustavil rusko agresijo? Po mnenju Gorešnika bi morali Rusiji onemogočiti dostop do denarja. Torej s strogimi sankcijami na področju bančništva, gospodarstva (predvsem energetike in tehnologije), pa tudi zoper velik del ruske oblastne oligarhije. Če bi ustavili ali omejili prodajo ruskega plina in nafte, bi to državo močno prizadelo. V primeru resnih sankcij že od leta 2014 do sedanje situacije ne bi prišlo, je prepričan. Vendar Rusija tistih sankcij ni kaj dosti občutila.
Kar se tiče predsednika Vladimirja Putina, zunanjega ministra Lavrova, ruskega obrambnega ministra Šojguja, beloruskega diktatorja Lukašenka ter drugih osebno odgovornih za napad na Ukrajino, pa bi jim morali soditi na Mednarodnem kazenskem sodišču v Haagu zaradi zločinov zoper človeštvo.
Kot je poudaril Gorešnik, je Ukrajina leta 1994 pristala na to (memorandum iz Budimpešte), da Rusija prevzame vse jedrsko orožje, ki je iz časov Sovjetske zveze bilo na njenem ozemlju. V zameno za odločitev Ukrajine za odpoved jedrskemu orožju so se jedrske sile, vključno z Rusijo, obvezale za spoštovanje ozemeljske celovitosti in neodvisnosti Ukrajine. Toda že Bismarck, ki je združil Nemčijo, je dejal: dogovor z Rusijo je cenejši kot papir, na katerem je napisan.
Pozitivno pa so Gorešnika presenetile množične demonstracije v Moskvi zoper napad na Ukrajino. Pri tem doda, da je tudi od Rusov, živečih v Sloveniji prejel veliko klicev, v katerih so izrazili obžalovanje, da se je zgodil napad in podprli neodvisnost Ukrajine.
VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24
