Slovenski »Rockfellerji« na Hrvaškem

Napovedana selitev hrvaške predsednice Kolinde Grabar Kitarović s Pantovčaka v spomeniško zaščiteno vilo v Visoki ulici se ni uresničila, a to ne pomeni, da se je hrvaška predsednica tej želji, o kateri so poročali vsi pomembnejši hrvaški mediji, odpovedala. Prav zato novica o selitvi predsedniškega urada še vedno razburja duhove, toliko bolj, ker je zgodovina vile v Visoki ulici povezana z družino Pongratz. Ta danes živi v družinskem gradu na avstrijskem Koroškem, obenem so člani te družine, ki so jo na Hrvaškem poimenovali »naši Rockfellerji,« postali znova lastniki dvorca Maruševec blizu Varaždina; odvzet jim je bil po drugi svetovni vojni.

Po poročanju hrvaškega Jutarnjega lista je dal nekdanjo baročno palačo v Visoki ulici v Zagrebu sredi 19. stoletja preurediti tedanji poslovni genij Guido st. vitez Pongratz. Skupaj z bratoma dr. Oskarjem in Miroslavom Pongratzem se je uvrščal med izjemno resne poslovneže, povsem primerljive z uspešnimi podjetniki tedanje habsburške monarhije. Čeprav so se v članku zvrstili številni hvalevredni zapisi o tej družini, pa so kljub temu želeli opozoriti, da vila, ki je bila nekoč v njihovi lasti, vendarle ni najbolj primerna za prihodnji urad predsednice. Ob tem so navajali, da so v družini Pongratz prezirali politiko, saj jih je zanimal le denar in bogastvo, za hrvaštvo naj ne bi imeli nobenega posluha. Kako le, saj so bili po rodu vendar Slovenci, to pa so v časniku vsekakor hoteli prikriti. Tako sploh niso zapisali, kakšne narodnosti so bili bratje Pongratz. Daleč od resnice so raje navajali, da naj bi družina zagotovo izvirala iz Madžarske in dodali, da se njihov družinski priimek od 18. stoletja naprej pojavlja na Zgornjem Štajerskem, od koder so se preselili v slovensko Štajersko.

Po njihovih podatkih naj bi bil prvi na slovenskih tleh Marko Pongratz, upravnik posestev grofa Attemsa, oče treh podjetnih sinov, ki so se skupno ukvarjali z veletrgovino, Oskar in Guido, ki je bil v resnici Gvidon, pa sta združila moči pri poslih gradnje proge Južne železnice. Gvido se je preselil v Zagreb, kjer je veljal za najpremožnejšega meščana in je tak celo jamčil za posojilo, ki ga je mesto moralo najeti zaradi popotresne obnove, medtem ko je Oskar ostal v Sloveniji, pokopan je v Slovenski Bistrici. Prav tja se tudi najraje vračajo potomci te družine, med njimi dr. Oskar von Pongratz-Lippitt in njegov sin mr. Maximilian von Pongratz-Lippitt. Ob enem izmed obiskov Ormoža je dr. Oskar Pongratz, čigar ded je bil znani poslovnež in velikopotezni graditelj dr. Oskar Pongratz, za kar mu je bil podeljen plemiški naziv, dejal (Slovenske novice, 28. maja 2013): »Moja družina izhaja iz Slovenske Bistrice, imeli smo tudi sorodnike v Celju (vas Pongrac leži v Savinjski dolini, op. p.) in v Dornavi. Dornavski grad je pripadal bratu mojega deda (dr. Oskarja Pongratza, op. p.). Smo stara slovenska družina in radi prihajamo sem.«