Slovenske železnice upravi izplačale za 128.000 evrov preveč plač in odpravnin

S tem so bile Slovenske železnice oškodovane za najmanj 128.000 evrov, je za STA pojasnil namestnik predsednika računskega sodišča Samo Jereb.

Kot je v današnjem sporočilu za javnost zapisalo sodišče, Slovenske železnice pri določitvi osnovnih plač za januar 2010 niso uporabile osnove, kot izhaja iz sklepa o priporočilih predstavnikom države v nadzornih organih gospodarskih družb, katerih večinska lastnica je država, pri sklepanju pogodb o zaposlitvi za poslovodne osebe, zato so generalnemu direktorju Brankoviču izplačale za 409 evrov bruto, delavskemu direktorju Pavliču pa za 368 evrov bruto previsoko osnovno plačo.

Nadzorni svet je s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi generalnega direktorja in delavskega direktorja, ki vključuje dodatek za delovno dobo, omogočil, da je družba obračunala in izplačala dodatek za delovno dobo generalnemu direktorju v znesku 3376 evrov bruto in delavskemu direktorju v znesku 5095 evrov bruto, čeprav do njega nista bila upravičena.

Ker družba ni upoštevala avtentične razlage druge alineje tretjega odstavka 4. člena zakona o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti države in samoupravnih lokalnih skupnostih, je poslovodstvu izplačala osnovne plače v previsokem znesku za 9353 evrov bruto.

Generalnemu direktorju, ki je imel pravico do uporabe službenega vozila, so Slovenske železnice neupravičeno obračunale in izplačale povračilo potnih stroškov v skupni neto vrednosti 1320 evrov. Brankoviču družba tudi ni obračunala bonitete za uporabo službenega vozila v zasebne namene v skupnem ocenjenem znesku 12.516 evrov bruto. Delavskemu direktorju pa je plačala premijo za dodatno pokojninsko zavarovanje v znesku 151 evrov, čeprav do tega ni bil upravičen.

Kot je še zapisalo računsko sodišče, merila, na podlagi katerih se v Slovenskih železnicah določa spremenljivi prejemek za uspešnost poslovanja, ne vsebujejo zahteve, da bi morala družba zagotoviti vir, iz katerega bi se izplačale nagrade poslovodstvu. Ker družba ni imela zagotovljenega bilančnega dobička, iz katerega bi se lahko poslovodstvu izplačal spremenljivi prejemek za leto 2010, je z izplačilom nagrade generalnemu direktorju v znesku 25.975 evrov bruto in delavskemu direktorju v znesku 23.378 evrov bruto po ocenah računskega sodišča ravnala negospodarno.

Jereb je spomnil, da so Slovenske železnice takrat izkazovale izgubo in prejele državno pomoč za napotitev zaposlenih na začasno čakanje na delo. "V pogodbi z zavodom za zaposlovanje se je uprava Slovenskih železnic zavezala, da si to leto, ko bodo prejemali državno pomoč, ne bo izplačevala nagrad za uspešnost," je dejal. "Zavodu z zaposlovanjem smo predlagali, da sproži ustrezne aktivnosti za vračilo 49.000 evrov v proračun. Posledično pa naj Slovenske železnice sprožijo odškodninsko tožbo zoper prejemnika teh sredstev oziroma nadzorni svet, ki je odobril takšno plačilo," je dodal.

Brankoviču, ki je družbo vodil od oktobra 2009 do novembra 2011, so obračunali odpravnino v višini šestkratnika povprečne bruto mesečne plače, čeprav bi jo morali obračunati v višini šestkratnika osnovnega bruto mesečnega plačila. Tako mu je bila obračunana in izplačana za 1815 evrov bruto višja odpravnina, kot je določena v pogodbi o zaposlitvi, meni računsko sodišče.

Sporna je tudi odpravnina generalnemu direktorju Blejcu, ki je položaj prevzel novembra 2011 in na njem ostal do marca 2012. Blejec je bil po ocenah računskega sodišča odpoklican s funkcije na podlagi sklepa nadzornega sveta, ki ni vseboval razlogov za odpoklic, čeprav je nadzorni svet ocenjeval, da ni primeren za to funkcijo. Takšno ravnanje nadzornega sveta družbe je omogočilo neupravičeno izplačilo odpravnine v znesku 44.311 evrov bruto.

Čeprav je bil Blejec generalni direktor le štiri mesece, je zaposlil generalnega sekretarja in direktorja komerciale, ki sta nato po razveljavitvi pogodb prav tako prejela 33.000 evrov odpravnine. "V tem delu smo predlagali Slovenskim železnicam, naj preučijo možnost odškodninske tožbe zoper Blejca," je pojasnil Jereb.

Računsko sodišče je družbi naložilo predložitev odzivnega poročila, v katerem mora izkazati ustrezne popravljalne ukrepe, ki se nanašajo na pripravo spremembe pravil in elementov za sklepanje individualnih pogodb o zaposlitvi.