Slovenske olimpijske sanje v Rio de Janeiru

Jadralec Vasilij Žbogar je olimpijski veteran, zastavonoša na otvoritveni slovesnosti in morda tudi najbolj izkušen slovenski up za medaljo. Dvakrat je že stal na odru za olimpijske zmagovalce: leta 2004 je v Atenah dobil srebrno, v Pekingu štiri leta kasneje bronasto priznanje. Zbirko želi še obogatiti. V Rio se je odpravil med prvimi slovenskimi športniki, želeč se kar najbolje privaditi na tamkajšnje razmere in na greznico zaliva Guanabara, kjer bodo potekala jadralska tekmovanja.

Z dežele po medaljo

Judoisti pod vodstvom Marjana Fabjana zadnje desetletje dosegajo izjemne rezultate. Njegova varovanka Urška Žolnir se je z iger dvakrat vrnila z medaljo (bronasto iz Aten in zlato iz Londona), v Rio se tokrat odpravlja kot trenerka moških judoistov. V zadnjem času ima med njimi najboljše rezultate Rok Drakšič (kategorija do 73 kilogramov), ki je bil aprila tretji na evropskem prvenstvu. Še večja so pričakovanja pri ženskah. Tina Trstenjak je v kategoriji do 63 kilogramov bržkone prva favoritinja, je sedanja svetovna in evropska prvakinja ter vodilna na jakostni lestvici. Ana Velenšek (do 78 kilogramov) je med izstopajočimi tekmovalkami v svoji kategoriji, jo pa že nekaj časa pesti poškodba kolena, zaradi katere bo morala po igrah na operacijo in daljše okrevanje. V Riu bo stisnila zobe.

Najmanj in največ

Rokometašev je med slovenskimi olimpijci jasno največ – 17 igralcev je v reprezentanci, kar pa žal ne pomeni, da so favoriti za medalje. Vseeno bodo poskušali presenetiti, predvsem pa zbrisati spomin na razočaranje evropskega prvenstva. Brazilija, Poljska, Švedska, Nemčija in Egipt so nasprotniki Slovenije v skupini, preboj v četrtfinale je najmanj, kar se pričakuje od rokometašev. Največ? Pogumni na glas sanjajo celo o medalji.

Iz Planice v Rio

Edini slovenski kolesar v Riu bo Primož Roglič, ki je v zadnjem letu eksplodiral in dosegel nekaj izjemnih rezultatov. Nekdanji obetavni smučarski skakalec, ki je med mladinci premagoval tudi današnje vrhunske ase, je zaradi poškodbe kolena pred štirimi leti končal skakalno kariero in se usedel na kolo. Na letošnji Dirki po Italiji je kot prvi Slovenec dobil kronometer na kateri od velikih dirk, v Riu bo med tekmovalci, ki lahko sežejo po medaljah v cestnem krometru.

Mirne roke

Konkurenca v streljanju je precej izenačena, to je nekajkrat spoznal Rajmond Debevec, ki je medalje dobival tudi takrat, ko ni veljal za favorita. V Braziliji bosta nastopila dva slovenska strelca. Boštjan Maček je bil pred štirimi leti v Londonu 7. v trapu, le za točko je zgrešil finale. Zaradi Ria je naš najstarejši olimpijec (44 let) zamrznil službo pri Mlinopeku in se od junija posveča samo streljanju. Strelka Živa Dvoršak (zračna puška in malokalibrska puška, trojni položaj), ki bo v Riu nastopila kot prva slovenska tekmovalka in bo morala zato tudi izpustiti začetno slovesnost, ima že izkušnje iz Londona, ko je bila 11. Letos si želi še več.

Dvajset let po Vehovarju
Slovenski kajakaši in kanuisti na divjih vodah skoraj redno veljajo za kandidate za medalje na igrah, a doslej je bila ta usojena le Andražu Vehovarju (Atlanta 1996). Za Petra Kauzerja (slalom K1) so Rio že tretje igre, v Pekingu in Londonu je naskakoval medalji, a obakrat je dosegel precej slabši rezultat, kot si ga je želel in kot ga je od dvakratnega svetovnega prvaka pričakovala športna javnost. V Rio odhaja v prepričanju, da je še vedno sposoben seči po medalji. Enako optimističen je Benjamin Savšek (slalom C1). V Londonu je bil leta 2012 osmi, a z zadnjih dveh svetovnih in treh evropskih prvenstev se je vrnil z medaljami, v Riu je med favoriti. Kanuistični dvojec Sašo Taljat in Luka Božič (slalom C2) prav tako že nekaj let sodi v kakovostni vrh. Svetovna prvaka iz leta 2014 in osma na igrah v Londonu v Riu upata na uspeh kariere.