Slovenske bolnišnice brez denarja za zdravila

Težave z likvidnostjo ima več bolnišnic v Sloveniji

Minister Gantar je kot tiste, ki imajo največje finančne težave, v sredo omenil Splošne bolnišnice Izola, Nova Gorica in Jesenice ter porodnišnico v Kranju in Univerzitetni klinični center (UKC) Maribor. Finančne težave pa naj bi imeli še slovenjgraška bolnišnica in Splošna bolnišnica Trbovlje.

V jeseniški bolnišnici so včeraj na novinarski konferenci dejali, da so razmere dramatične, v dveh tednih jim bo zmanjkalo zdravil, ki so nujna za izvajanje operacij. Svojim dobaviteljem jeseniška bolnišnica zaradi hudih likvidnostih težav dolguje štiri milijone evrov, od tega je 2,8 milijona evrov že zapadlih obveznosti. V izolski bolnišnici pa je dobava medicinskega materiala in zdravil motena že nekaj tednov, a jo z dobavitelji urejajo v dobrobit bolnikov.

Ostalim bolnišnicam, ki jih je v sredo omenjal Gantar, dobavitelji sicer še niso ustavili dobave zdravil, a nekaterim dobavitelji s tem ukrepom že grozijo.

Bolnišnicam vse manj sredstev

Kot vzrok svojih težav bolnišnice navajajo vladne varčevalne ukrepe. Z novim finančnim načrtom, ki ga je včeraj tudi potrdila skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenija (ZZZS), se namreč cene zdravstvenih storitev znižujejo za tri odstotke, s čimer bodo izvajalci zdravstvenih storitev letos prejeli za 44,7 milijona evrov manj kot lani. Poleg tega se znižuje odstotek vkalkuliranih sredstev za amortizacijo v cenah zdravstvenih storitev.

Poleg tega je spremenjen sistem nakazovanja sredstev izvajalcem zdravstvenih storitev. Odslej bodo namreč v tekočem mesecu nakazovali le prvi obrok nakazila, medtem ko se bosta drugi in tretji obrok prenesla v naslednji mesec. Tako bodo izvajalci prejeli drugi in tretji del decembrskega nakazila v skupni višini 47,6 milijona evrov v januarju 2014. Prav ta ukrep naj bi izvajalcem trenutno povzročal največ težav pri likvidnosti.

Gantar krivi predvsem vodstva bolnišnic ter informacijski sistem ZZZS

Minister za zdravje Tomaž Gantar pravi, da je na finančne težave izolske bolnišnice opozarjal že nekaj časa, medtem ko so ga težave jeseniške bolnišnice presenetile, saj da je še septembra napovedovala, da bodo poslovali brez primanjkljaja. Vseeno pa Gantar meni, da je grožnja jeseniške bolnišnice o zaprtju vrat pretirana, in da bodo bolniki na teh dveh območjih še vedno prejemali kakovostno zdravstveno oskrbo.

Kot je opozoril, je ves čas opozarjal na zaostrene razmere financiranja v zdravstvu, a vodstva nekaterih bolnišnic niso upoštevala nujnosti ukrepov. Sicer pa ne verjame, da bi lahko katera koli od bolnišnic v tem trenutku računala na pomoč iz državnega proračuna.

Kot možno rešitev za premostitev nelikvidnosti minister vidi vključitev bolnišnic v sistem upravljanja z likvidnostjo v okviru državnega proračuna.

Druga možnost je po njegovem mnenju dogovor z Zavodom za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), kar da bi bilo tudi korektno. Velik del problema financiranja in zamikanja nakazil namreč predstavlja informacijski sistem ZZZS. V tem sistemu, tako Gantar, naj bi bilo več napak, zato izvajalci v tem letu naj ne bi dobili prihodkov za zdravstvene storitve iz prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj. Ti po ministrovih besedah predstavljajo tudi do 30 odstotkov prihodkov bolnišnic.

V ZZZS zanikajo, da njihov informacijski sistem predstavlja velik del problema financiranja in zamikanja nakazil zdravstvenim zavodom. Pojasnjujejo, da je res prišlo do težave s sistemom, a le pri izolski bolnišnici, ki svojega informacijskega sistema ni pravočasno prilagodila projektu ZZZS ter tako ne more izdajati računov za nekatere storitve.

S plačili zamujajo praktično vse bolnišnice; težave z likvidnostjo tudi pri veledrogeristih

Predsednik uprave Kemofarmacije Davorin Poherc je za STA opozoril, da že nekaj časa zaradi plačilne nediscipline občasno zaustavljajo dobavo zdravil več bolnišnicam. Pri plačilu zamujajo vse bolnišnice, najdlje prav jeseniška bolnišnica, ki zamuja 150 dni.

Izolska bolnišnica je včeraj po njegovih besedah poravnala določene stroške in tako bodo v prihodnje lahko prejeli zdravila. Sicer pa so najslabši plačniki splošne bolnišnice, najmanj težav pa imajo psihiatrične. Najbolj kritičnih je pet ali šest bolnišnic, ki s plačilom računov zamujajo več kot 100 dni. Pri plačilih po njegovih besedah zamujata tudi oba klinična centra, pri katerih so zneski zaradi njune velikosti toliko višji.

Skupne zapadle terjatve do Kemofarmacije tako po njegovih besedah znašajo 10 milijonov evrov, zato se tudi sami soočajo s težavami z likvidnostjo.

Tudi v Salusu imajo velike težave s plačilno nedisciplino bolnišnic. Skupni znesek zapadlih obveznosti slovenskih bolnišnic tako znaša 5,3 milijona. Dobav zaenkrat še niso ustavili, a kot pravijo, bodo tudi oni prisiljeni razmisliti o ukrepih za zaščito svojih interesov.

Nujnost sistemskih sprememb zakonodaje

Vsi vpleteni, vključno z ministrom za zdravje, ki sicer danes zapušča ta stolček, poudarjajo potrebo po nujnem sprejetju sistemskih sprememb, ki bi uredile prihodkovno stran zdravstvene blagajne.

A kljub trenutni politični nestabilnosti je sprejem potrebne zakonodaje po mnenju prvega moža zdravstvene blagajne Sama Fakina možen, saj da "je zdravstvo tako velikega pomena, da se mora z njim ukvarjati parlament, ne pa samo vladajoča opcija".