Gospa Božič Cerar, na konferenci ste predavali o Direktivi o industrijskih emisijah, o njenem realnem pomenu, spremembah, doprinosu za družbo in tudi o pomanjkljivostih. Lahko poveste kaj več?
Direktiva žal še ni uradno objavljena, gre pa za zahtevno zakonodajno materijo. Direktiva v osnovi govori o področju razvojne strategije EU, torej, da EU ne more brez energetsko intenzivnih panog kamor sodi tudi slovenska industrija, ki med drugim ustvari skoraj 30 % BDP. Seveda se vsi strinjamo, da je razogljičenje sektorja nujno. Direktiva določa izhodišča tudi za trajnostni razvoj in trajnostno financiranje. Z vlaganji se bodo industrije tudi modernizirale, a ker vseh potrebnih novih tehnologij še ni na trgu govorimo v tem delu predvsem o prehodnih dejavnostih – nič se ne bo zgodilo iz danes na jutri.
Trenutna IED direktiva, ki je bila v preteklih letih že dopolnjena in razširjena, prinaša celosten pristop in enotna merila za vse. Pri vsem so izrazitega pomena BAT zaključki (to je seznam najboljših razpoložljivih tehnologij), ki so narejeni na podlagi Sevillskega procesa za posamezne panoge. To so najširše možno usklajeni dokumenti s širokim soglasjem. Ti zaključki se z leti tudi posodabljajo glede na tehnologije, podjetja po državah članicah pa se morajo po objavi novih BAT zaključkov v 4 letih prilagoditi na najnovejše dostopne tehnologije. 12 aprila letos je bila na ravni EU potrjena zadnja sprememba direktive. Ta navaja celostno obravnavo okolja in cilje, da bo gospodarstvo čisto, trajnostno in krožno. Uskladil se bodo tudi druga zakonodajna področja (npr., vode, kemikalije, itd.), direktiva pa ponuja tudi podporo inovativnim tehnologijam. Tisti, ki bodo pridobivali okoljevarstvena dovoljenja bodo morali imeti vse notranje procese certificirane, posodobil se bo tudi že veljaven evropski register onesnaževalcev, poročanje okoljskih informacij pa bo nekoliko zahtevnejše in podrobnejše.
Govorili ste o BAT zaključkih. Kaj so ti zaključki in zakaj so pomembni za Slovenijo?
Izraz BAT označuje angleški izraz »Best Avaliable Techniques«, tj. najboljše razpoložljive tehnologije. Ti zaključki so napisani izjemno natančno, usklajeni v zelo širokem krogu strokovnjakov iz držav članic, industrije in okoljskih organizacij ter politike na ravni EU in jasno določajo pogoje obratovanja za posamezno industrijo na osnovi tehnologije, ki so v določeni panogi na voljo za doseganje čimmanjših vplivov na okolje. Na nacionalni ravni so podjetjem za obratovanje izdana okoljevarstvena dovoljenja (OVD), pogoji v dovoljenju, vključno z mejnimi vrednostmi emisij, pa morajo temeljiti na najboljših razpoložljivih tehnikah (BAT). Ker morajo države članice, vključno s Slovenijo direktivo kot zavezujoč zakonodajni akt prenesti v nacionalno zakonodajo, to pomeni, da so BAT zaključki kot sestavni del direktive avtomatsko del nacionalnega prava in jih je potrebno v celoti upoštevati. Torej BAT za določeno industrijo se lahko uporablja samo v tej industriji.
Pa Slovenija upošteva to v celoti?
Do sedaj je, a kot kaže bomo imeli s tem nekaj težav. Da pojasnim. Nedavno sprejeta novela Zakona o varstvu okolja (ZVO-2A), ki so jo predlagale nevladne organizacije zelo jasno odstopa od zastavljenih ciljev EU in zahteva izenačitev mejnih vrednosti sežiga in sosežiga, kar je enako zahtevi izenačenju dveh različnih tehnologij. To seveda ni mogoče, ker so tehnologije kljub morda na videz podobni dejavnosti, popolnoma drugačne. Ravno to je opredeljeno v BAT zaključkih, ki so za sosežigalnice, ergo cementarne in za sežigalnice napisani ločeno in jasno poudarjajo, da se vsak zase uporablja izključno za tisto industrijo. Ta zakonodajni precedens enači nekaj, česar iz tehničnega vidika ni mogoče enačiti. Že tekom zakonodajnega procesa smo v GZS javno izrazili nezadovoljstvo in nestrokovno pripravo zakona, ki bo povzročil težave za gospodarstvo in slabšanje konkurenčnosti Slovenije na mednarodnih trgih, saj pri nas sedaj veljajo strožje zadeve, ki jih na ta način drugje v EU ni. Dva pravna strokovnjaka, Rajko Pirnat in Ana Stanič sta pripravila mnenje, ki jasno kaže na tako ustavno sporen poseg iz stališča enakosti pred zakonom kot tudi neustrezno obravnavanje direktive, kar terja notifikacijo Evropski komisiji in odločitev na ravni EU. Zakon je sicer sprejet, zato menim, da bo zadevo na koncu reševalo sodišče in novo izvoljena Evropska komisija.
Kaj nas torej čaka v prihodnosti na tem področju?
Menim, da je prihodnost usmerjena na trajnost. Vse kar prihaja iz EU in se dotika gospodarstvo ima v sebi nekaj vezano na trajnost. Iz vidika omenjene direktive lahko rečem, da bodo procesi popolne veljave direktive in uporabnosti končani nekje leta 2030. Toliko časa pač tečejo vsi ti postopki, novi BAT zaključki, prilagoditve podjetij in izvajanje. Zakonodaja se bo še spreminjala, prilagajala realnosti zelenega prehoda in boja proti podnebnim spremembam, spreminjali se bodo tudi viri financiranja na nacionalni in evropski ravni, seveda pa bodo tudi podjetja tista, ki bodo morala v spremembe investirati. Slovensko gospodarstvo je trenutno v boljši kondiciji od evropskega in naj tako tudi ostane. Ni ga potrebno dodatno obremenjevati, saj samo razume, da so spremembe potrebne in je vanje tudi pripravljeno vlagati. Nisem sigurna, da smo res na pravi poti, če v Sloveniji veljajo posebna pravila, ki odstopajo od EU zakonodaje in slovenska podjetja postavljajo v neenakopraven položaj napram tujim tekmecem. Upam, da lahko v Sloveniji premoremo dovolj modrosti, da ščitimo tako okolje, kot tudi naše gospodarstvo.
Na okoljskem dnevu gospodarstva sta bili podeljeni tudi nagrada za trajnostnega managerja leta, ki jo je prejela Justina Šepetavc in nagrada življensko delo, ki jo je prejel dr. Marko Homšak
