Slovenska vojska bo razkrila svoj novi ponos

Po sprejetju zakona o investicijah v Slovensko vojsko od 2021 do 2026 in odločitvi ustavnega sodišča, da ta ni v neskladju z ustavo, je ministrstvo za obrambo dobilo zeleno luč za načrtovano krepitev vojaških zmogljivosti. Zakon v omenjenem obdobju predvideva za 780 milijonov evrov vojaških naložb, večji del za oblikovanje srednje bataljonske bojne skupine z nakupi oklepnih vozil.

Ob robu zagona povečanega investicijskega cikla je Marko Grubar z direktorata za logistiko na ministrstvu danes predstavil pravno podlago za načrtovane investicije. Kot je pojasnil, to podlago predstavljajo zakon o javnem naročanju, zakon o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti ter izjeme, ki so opredeljene v teh dveh zakonih.

Zakon o javnem naročanju se uporablja za naročila blaga, storitev in gradenj splošnega značaja. Če vrednost naročila preseže 40.000 evrov, se to objavi na portalu javnih naročil, če preseže vrednost 139.000 evrov, pa v Uradnem listu EU. Ministrstvo za obrambo je bilo v 2019 s 103 milijoni evrov od skupno 5,5 milijarde evrov deseti največji naročnik na državi.

Podobno je tudi naročila, izvedena po zakonu o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti, treba v primeru, da presegajo 40.000 evrov, objaviti na portalu javnih naročil, v primeru, da presežejo znesek 428.000 evrov, pa v uradnem listu EU.

Med izjemami od omenjenih dveh zakonov pa je navedel naročila za zaščito bistvenih varnostnih interesov po Pogodbi o delovanju Evropske unije, naročila, za katera veljajo posebna postopkovna pravila, ter naročila, oddana s strani ene vlade drugi vladi.

Pri naročilih na podlagi Pogodbe o delovanju EU sta transparentnost in konkurenčnost zaradi občutljivosti informacij omejeni, kljub temu pa mora naročnik o oddanih naročilih poročati vladi. Največ naročil, za katera veljajo posebna pravila mednarodne organizacije, se izvede v okviru Natove agencije za podporo in nabavo in Organizacije vzajemnega sodelovanja na področju oborožitve.

Ko gre za naročila, oddana s strani ene vladi drugi vladi, pa se ta izvajajo na osnovi medvladnih sporazumov neposredno s tujo vlado. Med investicijami, izvedenimi na ta način, je izpostavil nedavni nakupi vozil 4X4 Oshkosh po medvladnem sporazumu z ZDA. Na isti način trenutno potekajo pogovori o nakupu transportnega letala z italijansko vlado.

Obseg naročil, izveden po tem principu, je v obdobju med letoma 2016 in 2018 predstavljal 32 odstotkov skupne vrednosti izdatkov držav članic EU na področju obrambnih naročil, je pojasnil.

Na trajanje postopkov po njegovih besedah sicer vpliva vrednost naročila. Tista vrednosti pod 139.000 evrov namreč zahtevajo samo objavo na portalu javnih naročil, ne tudi v uradnem listu EU, in v tem primeru so roki krajši. V osnovi pa postopek od objave naročila v uradnih listih pa do sklenitve pogodbe lahko traja tudi pet ali šest mesecev, je povedal Grubar.

Medtem se zaupna naročila lahko izvedejo v relativno kratkem času, saj objava v uradnih listih ni potrebna, pač pa se pozove neposredno ponudnike. Je pa Grubar poudaril, da takšna naročila niso priljubljena, saj ne zagotavljajo transparentnosti.

Za naročila po principu vlada vladi so sicer postopki po njegovih besedah kar zahtevni in prav tako lahko trajajo med štiri in pet meseci. Največ izkušenj pri slednjih ima Slovenija sicer z ameriško vlado, je še povedal Grubar.

Realizacijo enega od sporazumov po sistemu vlada vladi bodo sicer v ljubljanski Vojašnici Edvarda Peperka predstavili v petek, in sicer omenjena vozila 4X4 Oshkosh.