Slovenska demokracija najmočnejša med državami »nove« Evrope

Sloveniji se je ocena od lanskega poročila izboljšala, čeprav je splošni trend v skupini držav, ki jih poročilo obdeluje, negativen. Do najbolj opaznega poslabšanja je prišlo na Madžarskem in v Ukrajini. Predsednik Freedom House David Kramer pravi, da si madžarski premier Viktor Orban in ukrajinski predsednik Viktor Janukovič prizadevata za "putinizacijo" njunih držav. Medtem pa je tak način koncentriranja oblasti, ki je dobil ime po ruskem predsedniku Vladimirju Putinu, doživel diskreditacijo v sami Rusiji.

Madžarska je najbolj žgoč primer nazadovanja demokracije med vsemi novimi članicami EU. V zadnjih petih letih je bilo opaziti nazadovanje tudi pri petih drugih državah članicah EU (Bolgariji, Češki, Litvi, Romuniji in Slovaški), vendar manj očitno. Ukrajina je doživela kratko obdobje demokratičnega odpiranja po oranžni revoluciji leta 2004, pod Janukovičem pa je položaj vse slabši. Skupaj z negativnimi trendi upajočih na članstvo v EU z Balkana vse to sproža resne dvome v širitev kroga demokratičnih držav v Evropi.

Hrvaška je pokazala zavezanost do članstva v EU z odmevnimi protikorupcijskimi preiskavami, vendar pa so Albanija, Bosna in Hercegovina, Kosovo ter Makedonija nazadovale pri kategorijah volilnega procesa, demokratične vlade, pravosodja in medijev. Vloga denarja v politiki in ekonomska ranljivost medijev sta še posebej zaskrbljujoča dejavnika glede globine in trajnosti demokracije v novih članicah EU.

Poročilo Freedom House obdeluje 29 držav glede na sedem kategorij. To so demokratična vladavine, volilni proces, civilna družba, neodvisnost medijev, lokalna vlada, sodstvo in korupcija. Ocene se gibljejo med 1 do 7, pri čemer je najnižja številka najboljša. Slovenija je najboljšo oceno dobila leta 2005 (1,68), kasneje se je položaj slabšal in od leta 2009 do leta 2011 je bila ocena na 1,93. Tokrat se je izboljšala na 1,89.

Slovenija ima med vsemi državami tudi najvišji BDP. Demokratična vladavina je še naprej ocenjena z 2,0, volilni proces z 1,5, civilna družba z 2,0, lokalna vlada z 1,50, sodstvo z 1,75, najslabšo oceno pa ima kategorija neodvisnosti medijev in sicer 2,50. Ocena korupcije se je od lani izboljšala z 2,50 na 2,25.

Poročilo glede medijev pravi, da je raven profesionalnosti še naprej relativno nizka, pri čemer izpostavlja objavo pogovora s takratnim premierjem Borutom Pahorjem na spletni strani YouTube konec maja lanskega leta. Pogovor z novinarji je bil "off the record", njegova objava pa je močno okrnila verodostojnost slovenskih novinarjev.

Glede korupcije poročilo pravi, da je ta v javnem sektorju institucionalni problem, saj se posli z državo sklepajo preko političnih zvez, ne pa po tržnih načelih. To počnejo vse politične opcije. Poročilo pri tem omenja tudi nadaljevanje sodnega procesa v primeru Patria, kjer je med obtoženimi tudi sedanji premier Janez Janša, ki je pred tem dobil tožbo proti finski televiziji in novinarju zaradi obrekovanja.